Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hansa
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Hansa
(Prenos iz arhiva)
Hansa spada v razred hibridnih rugoz. Na Nizozemskem sta jo v začetku 20. stoletja vzgojila Schaum in Van Tol. V nizozemščini se njeno ime izgovori Hansa' torej s s-jem in z naglasom na zadnjem a vendar ga zaradi izvora imena naglašamo po nemško torej "Hanza".
Njeno ime izvira iz poimenovanja ekonomskega zavezništva držav S Evrope. V času od 13. do 17. stoletja so se države združile zaradi lažjega trgovanja in skupnih ekonomskih interesov in svojo zvezo poimenovale Hansa. Na poimenovanje nas danes spominja tudi letalska družba Lufthansa.
Oblikuje naravno lepo oblikovan grm in redko poganja dolge veje, obdržimo jo lahko nižjo, tam nekje na dobrem metru, naravno pa je bolj okoli 1,60m.
Njene veje so svetlosive, obraščene s številnimi trni vse naokoli.
Zaradi te posebne svetlosive oz. že skoraj sivobele barve je zanimiva tudi pozimi, ko sije z rožne grede. Njeni listi jeseni porumenijo in rumeni odpadejo. Žal nimam nobene zimske fotografije, jo bom dodala naslednjo jesen.
Je popolnoma zimsko odporna in jo celo svetujejo kot vrtnico, primerno za mrzle kraje.
Listi so rugozini, profilirani, mesnati. Mlajši listi so svetlozeleni in se rahlo svetijo, kasneje potemnijo in matirajo. Na bolezen so popolnoma odporni.
Rugoze imajo rade malo bolj kislo zemljo. Sama je nisem dodala, kljub temu ne opažam znakov kloroze.
Zacveti med prvimi vrtnicami, med samimi rugozami pa je srednje zgodnja.
Že ko odžene cvetne popke, s katerimi je bogato obložena, je krasna.
Poglejte te elegantne, dolge svetlozelene venčne liste.
Na sliki vidimo tudi nekoliko rožnato obarvano in razširjeno vznožje (uh, morala bom pogledati, kako se ta del lista imenuje botanično) mladega listka. In mlade zelene trnčke, ki so bolj kot trni ostre dlake.
Cvetni popki izraščajo v šopih in se počasi po več naenkrat odpirajo v velike cvetove sijoče magenta barve. S starostjo postajajo vedno temnejši in dobivajo vijoličen pridih. Cvet traja malo vendar se odpirajo novi in novi cvetovi tako da je rastlina vedno v polnem cvetu.
Cvetovi so polni, prašnike le nakazujejo. Tu in tam najdemo v njih bele črte, ki se v daljavi popolnoma izgubijo.
Verjamem, da so zaradi svojega vonja primerni za izdelavo putpurija ali rožnih zvarkov, niso pa primerni za rezano cvetje saj niso dolgotrajni.
Njihov vonj je fenomenalen, dišijo daleč naokoli. Vsebujejo klasičen rožni vonj, ki bi ga primerjala z vonjem damaščank iz katerih pridobivajo rožno olje z dodatkom rezke smole. Literatura vonj opisuje kot vonj po klinčkih, sama se s tem ne strinjam.
Dišijo neglede na vreme in neglede na rastne pogoje, brez izjeme in vedno, spreminja pa se intenzivnost vonja, ki ga čutimo na daljavo.
Hansa odlično pocvita.
Še ko cvet usahne, se plodnica odebeli in tako imamo na grmu hkrati popke, odpirajoče cvetove, cvetove v polnem cvetu in take, ki že usihajo in oblikujejo lepe, velike, zelene šipke, ki se kasneje obarvajo oranžno.
Tudi fotografije šipka nimam, bom dodala kasneje.
Za Hanso pogosto pravim: "Če imate na vrtu prostor za samo eno vrtnico, posadite Hanso". Ne potrebuje nobene nege razen obrezovanja, odrasle rastline ni potrebno zalivati, nima bolezni, cvetje je daleč opazno, močno dišeče in ponavljajoče.
Ja, na Hansi ne najdem prav nobene napake!
Njeno ime izvira iz poimenovanja ekonomskega zavezništva držav S Evrope. V času od 13. do 17. stoletja so se države združile zaradi lažjega trgovanja in skupnih ekonomskih interesov in svojo zvezo poimenovale Hansa. Na poimenovanje nas danes spominja tudi letalska družba Lufthansa.
Oblikuje naravno lepo oblikovan grm in redko poganja dolge veje, obdržimo jo lahko nižjo, tam nekje na dobrem metru, naravno pa je bolj okoli 1,60m.
Njene veje so svetlosive, obraščene s številnimi trni vse naokoli.
Zaradi te posebne svetlosive oz. že skoraj sivobele barve je zanimiva tudi pozimi, ko sije z rožne grede. Njeni listi jeseni porumenijo in rumeni odpadejo. Žal nimam nobene zimske fotografije, jo bom dodala naslednjo jesen.
Je popolnoma zimsko odporna in jo celo svetujejo kot vrtnico, primerno za mrzle kraje.
Listi so rugozini, profilirani, mesnati. Mlajši listi so svetlozeleni in se rahlo svetijo, kasneje potemnijo in matirajo. Na bolezen so popolnoma odporni.
Rugoze imajo rade malo bolj kislo zemljo. Sama je nisem dodala, kljub temu ne opažam znakov kloroze.
Zacveti med prvimi vrtnicami, med samimi rugozami pa je srednje zgodnja.
Že ko odžene cvetne popke, s katerimi je bogato obložena, je krasna.
Poglejte te elegantne, dolge svetlozelene venčne liste.
Na sliki vidimo tudi nekoliko rožnato obarvano in razširjeno vznožje (uh, morala bom pogledati, kako se ta del lista imenuje botanično) mladega listka. In mlade zelene trnčke, ki so bolj kot trni ostre dlake.
Cvetni popki izraščajo v šopih in se počasi po več naenkrat odpirajo v velike cvetove sijoče magenta barve. S starostjo postajajo vedno temnejši in dobivajo vijoličen pridih. Cvet traja malo vendar se odpirajo novi in novi cvetovi tako da je rastlina vedno v polnem cvetu.
Cvetovi so polni, prašnike le nakazujejo. Tu in tam najdemo v njih bele črte, ki se v daljavi popolnoma izgubijo.
Verjamem, da so zaradi svojega vonja primerni za izdelavo putpurija ali rožnih zvarkov, niso pa primerni za rezano cvetje saj niso dolgotrajni.
Njihov vonj je fenomenalen, dišijo daleč naokoli. Vsebujejo klasičen rožni vonj, ki bi ga primerjala z vonjem damaščank iz katerih pridobivajo rožno olje z dodatkom rezke smole. Literatura vonj opisuje kot vonj po klinčkih, sama se s tem ne strinjam.
Dišijo neglede na vreme in neglede na rastne pogoje, brez izjeme in vedno, spreminja pa se intenzivnost vonja, ki ga čutimo na daljavo.
Hansa odlično pocvita.
Še ko cvet usahne, se plodnica odebeli in tako imamo na grmu hkrati popke, odpirajoče cvetove, cvetove v polnem cvetu in take, ki že usihajo in oblikujejo lepe, velike, zelene šipke, ki se kasneje obarvajo oranžno.
Tudi fotografije šipka nimam, bom dodala kasneje.
Za Hanso pogosto pravim: "Če imate na vrtu prostor za samo eno vrtnico, posadite Hanso". Ne potrebuje nobene nege razen obrezovanja, odrasle rastline ni potrebno zalivati, nima bolezni, cvetje je daleč opazno, močno dišeče in ponavljajoče.
Ja, na Hansi ne najdem prav nobene napake!
Pocvita, razraste pa se nekje na 1,5m širine, ne več, v obliki črke V.
Joj, a ni krasna, moja je že v odcvitanju ampak še kaže svoje čare.
Obrezuj je pa še ne, še kar nekaj časa ne.
Takole je bilo, ko se je komaj odpirala:
takole pa v polnem cvetu:
Moja ima šest let, močno je nisem porezala še nikoli, odrežem samo vršičke. Rugoze ne marajo močnega obrezovanja.
Joj, a ni krasna, moja je že v odcvitanju ampak še kaže svoje čare.
Obrezuj je pa še ne, še kar nekaj časa ne.
Takole je bilo, ko se je komaj odpirala:
takole pa v polnem cvetu:
Moja ima šest let, močno je nisem porezala še nikoli, odrežem samo vršičke. Rugoze ne marajo močnega obrezovanja.
Jamain je napisal/a: |
Ah, kako lepo! To sem čakala! Bravo, Garden-ja. Že dolgo vem, da je Hansa med tvojimi ljubljenkami. In z razlogom, seveda. Sama sem bila prvo leto po vsaditvi skeptična do nje, ni se mi zdela prav nič posebnega. Sem se pa zato pozneje popolnoma navdušila in zdaj sem s svojim grmičkom zelo zelo zadovoljna. Mi smo si jo cepili sami in v dveh ali treh letih (niti ne vem več) se je razrasla v pravo krasotico (vidi se jo na eni od slik z mojega vrta). Grm je lep, gost in zdrav, potrjujem. Potrjujem pa tudi opis vonja po klinčkih, res se jih voha, najbolj zjutraj ob prvem soncu. |