Hoya - voščenka

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[doli]

Vednozelena, vzpenjava, lahko tudi grmičasta sobna rastlina. Razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci, ki jih damo v vodo ali zemljo. Rada ima svetlo mesto, vendar ne na soncu.

---

Več o voščenkah
dodala: muha

[muha]

Hoya carnosa s cvetom. Potaknjenec sem dobila dve leti nazaj od tanje77.



Občasno si jo za domovanje izberejo vataste uši. Odstranim jih kar z močnim curkom pod tušem v kopalnici.

Nasploh je trpežna rastlinica, lahko jo pozabimo zalivati, pozabimo gnojiti pa ni nevarnosti, da bi hitro propadla.Nazadnje urejal/a muha 24 Okt 2013 12:07; skupaj popravljeno 1 krat

[doli]

Muha, zdi se mi, da sta različni, mi drugo leto prineseš potaknjenček?

[muha]

Lahko in z veseljem kar tole iz fotografije, imam dvojčka iz ene in iste vejice. Še danes bom v eno zapičila paličico z napisom "za doli" .

[greeny]

Hoya carnosa je daleč najpogostejša. Še nikjer nisem videl kakšne druge ( ali v trgovini ali pri kom doma). Pred ene tremi leti če ne štirimi sem od potonke dobil dolgo šibo, naredil mislim da osem potaknjencev, vsi so se prijeli, letos je prvi zacvetel.

[doli]

Muha zadovoljim se s potaknjencem.
Zdi se mi, da ima svetlejše liste in nima belih pik (prva muhina slika). Imela sem tudi že carnoso variegato.

[Sonceluna]

Hvala da zdaj vem imena mojih sobnih rastlin.
Imam dve sorti. Ena ima pisane belo zelene liste, druga pa zelene z rahlimi belosivkastimi malimi madeži. Se mi zdi da je cvet za odtenek bolj temen od te na sliki. Raste prav divje in jo moram vsaj dvakrat letno prikrajšat.
Ob priliki prilepim fotko.

[muha]

doli, bele lise ima, listi pa lahko da so svetlejši. Potaknjenec na vsak način dobiš, imam že zapisano za pomlad 2014.

[stara postaja]

Moja vošćenka pa je zadnje ćase v žalostnem stanju. Povsem sem jo zanemarila. Že dolgo mi ni cvetela. Prej sem jo vedno ćez leto dala na balkon, potem je cvetela. Zdaj pa je težka, neobvladljiva. Moćno so jo napadle vataste uši. Odnesla sem jo ven, zdaj se z njenimi poganjki igrajo maćke. Pred mrazom jo moram po Muhinem zgledu temeljito stuširati.
Obljubim, da se bom poboljšala. Iz enega razloga:
Će še niste zaspani, vam povem njeno zgodbo (pri meni ima skoraj vsaka rastlina--seveda malo pretiravam -svojo zgodbo):

Pred davnimi leti, ko je moj prvorojenec meril prve korake v stajici, smo imeli poštarja-pijanćka, ki je bil vajen, da mu je mož vsak dan nalil "štamperli" šnopsa. Vse lepo in prav, dokler nisem nekega dne videla, kako ga je podržal temu malegu otroćeku, da ga je oblizoval. Zelo sem se razburila in nić ni pomagalo njegovo zatrjevanje, da se vsebine sploh ni dotaknil, ampak samo roba kozarćka (kot da ni že to dovolj, da oblizuje njegovo slino).
Ćez nekaj dni je prišel z lonćkom z malo vošćenko. Za opravićilo, da ne bi bila već huda nanj.
Rastlina je zrasla, iz barake smo se preselili v hišo in ona z nami. Dolga leta je služila za pregrado na leseni opori med dvema prostoroma. Sicer je vmes zaradi premalo svetlobe že precej shirala, naredila sem potaknjence in iz teh živi še danes (hćerka, vnukinja, pravnukinja-ne vem, kako bi se tem klonom reklo)
Zdaj je sin star ćez štirideset. Zaradi nostalgije jo bom obdržala. Dokler indijansko poletje dopušća bo zunaj, ob naslednjem sonćnem dnevu se bova tuširali.
Hvala za potrpljenje, će ste vztrajali do konca._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)