Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Gojenje gob na hlodih, štorih...
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Gojenje gob na hlodih, štorih...
(Prenos iz arhiva)
Gobe, katere so primerne za gojenje:
- Japonska nazobčanka – šitake (Lentinula edodes)
- Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)
Uporabimo samo les listavcev kot so: hrast (naj bi bil samo za šitake), bukev, gaber, breza, topol, jelša, vrba ... Priporočljivo je uporabiti drevesne vrste s čimveč beljave oz. zaloge hranil. Priporočljivo je tudi, da je bil les posekan v fazi mirovanja, saj ima takrat v sebi največ hranil - torej od jeseni do spomladi.
Pridelki so večji, vendar je preraščanje počasnejše pri trših vrstah lesa (hrast, bukev, gaber), hitrejše pa pri mehkejših vrstah lesa (topol, breza, jelša).
Jaz sem uporabil bukev, javor, in nekaj hrasta, debeline od 10-20cm, dolžine 60cm.
Izberemo zdrava in kar se da sveža (max. 2 meseca odležana) debla oz. veje z nepoškodovanim lubjem ter zvrtamo luknje po "cik-cak" vzorcu na cca. 10-20cm razmaka. Bolj na gosto jih navrtamo okoli koncev kjer je bilo deblo oz. veja odrezana, kjer so izraščale stranske veje in ob poškodbah lubja. Luknje naj bodo cca. 0.5mm širše kot so čepki/mozniki. Moji čepki so bili 6mm premera, luknje sem vrtal 7mm, razmak pa je bil okoli 10cm.
Luknje s čepki, izrastke vej, poškodovane dele lubja in konce debel premažemo s čebeljim voskom ali parafinom (ne s cepilno smolo), da preprečimo izhlapevanje. Če inokuliramo jeseni, mi je bilo povedano, da premazovanje ni tako nujno, je pa priporočljivo, sploh pri vrstah katere potrebujejo malce dlje - šitake.
Jaz sem premazoval s čebeljim voskom, a ker se zelo hitro strdi, sem primešal malce navadnega olja. Če vas moti družba čebel, premazujte zvečer ko čebele že spijo.
Inokulirana debla postavimo v senco ali pa v vlažno klet. Če imamo debla zunaj, je v sušnih obdobjih priporočljivo polivanje debel z vodo. Debla naj bodo v fazi preraščanja malce dvignjena od tal (da preprečimo naselitev drugih organizmov), kasneje pa so lahko položena direktno na tla.
Pri preraščanju velja pravilo - daljše je boljše. Optimalna temperatura za preraščanje je od 20-25°C, lahko je tudi nižja, vendar bo preraščanje počasnejše. V fazi preraščanja ne potrebujejo osvetlitve.
Povedano mi je bilo tudi, da bi jih lahko imel zunaj čez zimo, in bi se v primeru nizkih jesenskih temperatur, preraščanje nadaljevalo spomladi. V mojem primeru so debla v kleti na cca. 15°C ter 90% vlagi.
Najhitreje naj bi se prerasli bukovi ostrigarji (6-10mesecev), šitake pa rabijo malo dlje (6-24 mesecev).
Za snovanje zametkov in rast potrebujejo rahlo osvetlitev. Povedano mi je bilo da je dovolj 8ur na dan, osvetlitve pa toliko da lahko beremo knjigo. Temperatura je nekoliko nižja, na splošno od 10-20°C (vse je spet odvisno od vrste), in seveda vlago, katera naj bi bila nad 80% (spet je vse odvisno od vrste).
Pri meni bodo imele cca. 15°C, 80-95% vlage, ter 8 ur svetlobe (za začetek ena flourescenta žarnica, po potrebi dve).
viri:
http://zanaravo.com/inokulacija_debel_panjev.html#inokulacija
http://zanaravo.com/bukov_ostrigar.html#bukov_ostrigar
http://zanaravo.com/sitake.html#sitake
To je iz moje strani vse, sedaj pa naj kaj več povedo še tisti kateri gobe že gojijo, na katerih lesovih so jim uspele posamezne vrste, in katere ne.Nazadnje urejal/a TwityPity 29 Okt 2013 22:15; skupaj popravljeno 3 krat
- Japonska nazobčanka – šitake (Lentinula edodes)
- Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)
Uporabimo samo les listavcev kot so: hrast (naj bi bil samo za šitake), bukev, gaber, breza, topol, jelša, vrba ... Priporočljivo je uporabiti drevesne vrste s čimveč beljave oz. zaloge hranil. Priporočljivo je tudi, da je bil les posekan v fazi mirovanja, saj ima takrat v sebi največ hranil - torej od jeseni do spomladi.
Pridelki so večji, vendar je preraščanje počasnejše pri trših vrstah lesa (hrast, bukev, gaber), hitrejše pa pri mehkejših vrstah lesa (topol, breza, jelša).
Jaz sem uporabil bukev, javor, in nekaj hrasta, debeline od 10-20cm, dolžine 60cm.
Izberemo zdrava in kar se da sveža (max. 2 meseca odležana) debla oz. veje z nepoškodovanim lubjem ter zvrtamo luknje po "cik-cak" vzorcu na cca. 10-20cm razmaka. Bolj na gosto jih navrtamo okoli koncev kjer je bilo deblo oz. veja odrezana, kjer so izraščale stranske veje in ob poškodbah lubja. Luknje naj bodo cca. 0.5mm širše kot so čepki/mozniki. Moji čepki so bili 6mm premera, luknje sem vrtal 7mm, razmak pa je bil okoli 10cm.
Luknje s čepki, izrastke vej, poškodovane dele lubja in konce debel premažemo s čebeljim voskom ali parafinom (ne s cepilno smolo), da preprečimo izhlapevanje. Če inokuliramo jeseni, mi je bilo povedano, da premazovanje ni tako nujno, je pa priporočljivo, sploh pri vrstah katere potrebujejo malce dlje - šitake.
Jaz sem premazoval s čebeljim voskom, a ker se zelo hitro strdi, sem primešal malce navadnega olja. Če vas moti družba čebel, premazujte zvečer ko čebele že spijo.
Inokulirana debla postavimo v senco ali pa v vlažno klet. Če imamo debla zunaj, je v sušnih obdobjih priporočljivo polivanje debel z vodo. Debla naj bodo v fazi preraščanja malce dvignjena od tal (da preprečimo naselitev drugih organizmov), kasneje pa so lahko položena direktno na tla.
Pri preraščanju velja pravilo - daljše je boljše. Optimalna temperatura za preraščanje je od 20-25°C, lahko je tudi nižja, vendar bo preraščanje počasnejše. V fazi preraščanja ne potrebujejo osvetlitve.
Povedano mi je bilo tudi, da bi jih lahko imel zunaj čez zimo, in bi se v primeru nizkih jesenskih temperatur, preraščanje nadaljevalo spomladi. V mojem primeru so debla v kleti na cca. 15°C ter 90% vlagi.
Najhitreje naj bi se prerasli bukovi ostrigarji (6-10mesecev), šitake pa rabijo malo dlje (6-24 mesecev).
Za snovanje zametkov in rast potrebujejo rahlo osvetlitev. Povedano mi je bilo da je dovolj 8ur na dan, osvetlitve pa toliko da lahko beremo knjigo. Temperatura je nekoliko nižja, na splošno od 10-20°C (vse je spet odvisno od vrste), in seveda vlago, katera naj bi bila nad 80% (spet je vse odvisno od vrste).
Pri meni bodo imele cca. 15°C, 80-95% vlage, ter 8 ur svetlobe (za začetek ena flourescenta žarnica, po potrebi dve).
viri:
http://zanaravo.com/inokulacija_debel_panjev.html#inokulacija
http://zanaravo.com/bukov_ostrigar.html#bukov_ostrigar
http://zanaravo.com/sitake.html#sitake
To je iz moje strani vse, sedaj pa naj kaj več povedo še tisti kateri gobe že gojijo, na katerih lesovih so jim uspele posamezne vrste, in katere ne.Nazadnje urejal/a TwityPity 29 Okt 2013 22:15; skupaj popravljeno 3 krat
. Mi je pa ena stvar zelo čudna, ne vem, zakaj naj bi pomagala svetloba pri vzpostavitvi micelija, če je itak kot prvo gliva, kot drugo pa (če prav razumem) čepke z inokulumom daš v luknje, torej v temo...greeny, pri vzpostavitvi/razraščanju micelija iz čepkov/moznikov na deblo svetloba ni potrebna, potrebna naj bi bila samo za snovanje zametkov in rast gob. In tudi povsod kjer sem bral, pišejo da za rast potrebujejo svetlobo.
Bi bilo zanimivo poskusiti kaj se zgodi brez svetlobe. Ko bodo ostrigarji toliko daleč, bom poskusil eno deblo zapakirati v popolno temo.
aladin, mogoče bi šlo z ostrigarji, za šitake pa kolikor berem ne. Kdaj si pa podrl jablano, je v senci ali na soncu? Če je sveže podrta in na primernem mestu v senci, piši na ZS, imam še par čepkov viška.
Bi bilo zanimivo poskusiti kaj se zgodi brez svetlobe. Ko bodo ostrigarji toliko daleč, bom poskusil eno deblo zapakirati v popolno temo.
aladin, mogoče bi šlo z ostrigarji, za šitake pa kolikor berem ne. Kdaj si pa podrl jablano, je v senci ali na soncu? Če je sveže podrta in na primernem mestu v senci, piši na ZS, imam še par čepkov viška.
Predlani sem nabavil micelij bukovega ostrigarja in šitak. En micelij je bil na čepkih, drugi na žitu, a mi je iz obeh zrastel bukov ostrigar. Večina je bila bera lani, letos bolj malo, ker so tramički že izčrpani.
En manjši kos veje sem postavil v večji kozarec in ga cepil z micelijem šitak. Na kozarec sem napisal datum in ime (šitake). Kozarec cem imel v stanovanju in letos, po dveh letih, mi je zrasel en bukov ostrigar. O šitakih ne duha ne sluha. Nekje pri nabavi je verjetno prišlo do zamenjave.
Da ne pozabim: Tramičke sem pa vse povil z gospodinjsko folijo in jo prerezal šele takrat, ko so se začele tvoriti male gobice.
En manjši kos veje sem postavil v večji kozarec in ga cepil z micelijem šitak. Na kozarec sem napisal datum in ime (šitake). Kozarec cem imel v stanovanju in letos, po dveh letih, mi je zrasel en bukov ostrigar. O šitakih ne duha ne sluha. Nekje pri nabavi je verjetno prišlo do zamenjave.
Da ne pozabim: Tramičke sem pa vse povil z gospodinjsko folijo in jo prerezal šele takrat, ko so se začele tvoriti male gobice.
