Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Sambucus nigra - črni bezeg
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Sambucus nigra - črni bezeg
(Prenos iz arhiva)
Sambucus - bezeg
Glej tudi pod Zdravilne rastline in sadno drevje-grmičevje
Navadni bezeg najdemo širom Slovenije skoraj na vsakem koraku. Glede pogojev ni preveč izbirčen, za obilno cvetenje pa potrebuje dovolj prostora , svetlobe in sonca. Bolj kot okrasno rastlino ga poznamo po zdravilnih učinkih in kot kulinarično poslastico .
Običajno raste v obliki širokega grma, višine okrog 3 metrov, lahko pa ga z nekaj truda oblikujemo tudi v drevesce. Na rez ni posebej občutljiv in če je potrebno, si lahko privoščimo kar temeljit poseg.
Poleg našega avtohtonega črnega bezga najdemo v ponudbi drevesnic še celo paleto okrasnih bezgov, različnih barv in rasti.
Ob saditvi upoštevajte, da voluharju diši prav tako, kot večina drugih dreves.
Nazadnje urejal/a muha 02 Apr 2014 02:20; skupaj popravljeno 4 krat
Glej tudi pod Zdravilne rastline in sadno drevje-grmičevje
Navadni bezeg najdemo širom Slovenije skoraj na vsakem koraku. Glede pogojev ni preveč izbirčen, za obilno cvetenje pa potrebuje dovolj prostora , svetlobe in sonca. Bolj kot okrasno rastlino ga poznamo po zdravilnih učinkih in kot kulinarično poslastico .
Običajno raste v obliki širokega grma, višine okrog 3 metrov, lahko pa ga z nekaj truda oblikujemo tudi v drevesce. Na rez ni posebej občutljiv in če je potrebno, si lahko privoščimo kar temeljit poseg.
Poleg našega avtohtonega črnega bezga najdemo v ponudbi drevesnic še celo paleto okrasnih bezgov, različnih barv in rasti.
Ob saditvi upoštevajte, da voluharju diši prav tako, kot večina drugih dreves.
Ivčk je napisal/a: |
V treh letih bo že zacvetel, govorim iz izkušenj. Lahko ga oblikuješ tudi v drevo, kot sem to storila jaz. Na tej sliki je staro tri leta, je pa iz sejančka: |
bobolino je napisal/a: |
Svetovno! Koliko si rabila let do take oblike? Kako sploh oblikuješ, da prideš do tega? Verjetno bi lahko španski bezeg oblikoval enako? |
Ivčk je napisal/a: |
Pri oblikovanju takega dreveščka je bistveno to, da vzameš raven sejanček (ponavadi je do jeseni v spodnjem delu že olesenel) in mu vestno trgaš vse stranske poganjke in z nohti dobesedno strgaš (praskaš stran) vse popke, ki se pojavljajo na bodočem deblu. Nedotaknjen puščaš le vrh s petimi listi, takoj, ko rastlina do polne velikosti razvije nov list, spet odtrgaš najbolj spodnjega in odstraniš njegov zalistni popek, ki bi se drugače razvil v stransko vejo. Tako dobiš deblo v manj kot dveh letih, ko doseže približno željeno višino. Ko je deblo visoko nekaj čez meter dvajset - jaz sem gledala, da mi bo krošnja presegla višino ograje in da bom lahko brez težav obrezovala na pimerni višini - začneš oblikovati bodočo krošnjo. Zdaj pustiš pet do sedem polno razvitih listov čisto pri miru in odščipneš VRH. Izza listov začnejo poganjati speči popki. Dobiš pet do sedem ogrodnih vej za drugo leto. Te spomladi skrajšaš na približno 5-10cm, nakar krošnja bujno odžene in se hitro zgosti. Približno polovico poganjkov spet skrajšaš na kratko, nekje sedem vej pa pustiš rasti naprej. Te veje bodo naslednje leto prvič zacvetele. Tole je triletno drevo, ki prvič cveti: Takole pa se deblo zadebeli v dveh letih. Tukaj ima ogromno novih poganjkov, ki še niso preredčeni in obrezani: |
TwityPity je napisal/a: |
Kaj pa če je bezeg v bližini jablan? Bodo uši odšle iz jablan na bezeg, ali jih bo le še več na jablanah? Ima kdo kaj izkušenj, ker ta Ivčkin bezeg je prav simpatičen. |
Citirano iz zufove teme o grmovnicah do 3 metrov višine:
juglans je napisal/a: | ||
Garden-ja, kolikor mi je poznano bezgovi grmi kar dobro sprejemajo rez in mislim, da bi ga tako lahko zadrževala v okvirih manjšega grmiča. Naprimer. Tudi pokojna Ruth ga je kombinirala v okenske zasaditve. Bi rekel, da je bila v tem primeru zelo drzna. Glede na to predvidevam, da bi na tvojem vrtu zmogel tudi bolj zahtevne poglede, pričakovanja, želje ... Posajenega ga imam šele drugo leto in ti lahko le pritrdim. Zelo lepa barva, v kombinaciji s cvetjem še posebaj, zanimiva struktura, vonj, neobčutljivost. |
stara postaja je napisal/a: |
Imaš morda kakšno fotografije te zasaditve? |
juglans je napisal/a: |
Ne, ker takrat nisem imel časa za kaj takega. |
juglans je napisal/a: |
Ne, ker takrat nisem imel časa za kaj takega. |
Garden-ja je napisal/a: |
Ja, Ruth je v korita dajala marsikaj ampak v tem primeru gre za sezonsko rešitev, potem pa na kompost ali pa kam, kjer lahko raste naravno. Tudi sicer sem se naučila, da računanje na to, da bom nekaj obrezovala, ne prinese nič dobrega, rastlina ni nikoli tako lepa kot taka, ki ji pustimo njeno naravno rast. Dvomim, da bi bil grm, ki želi zrasti med dvemi in tremi metri, lep visok pol metra. Kaj več si pa žal ne morem privoščit. Sem ga pa prvič videla prav v njenem katalogu. Vendar ni bil v okenskem koritu ampak v loncu, če me seveda spomin ne vara. Svojega pa kar pokaži v posebni temi. Ali pa tudi v tej, bo zuf videl, kaj zamuja. |
tjesih je napisal/a: |
O, Garden-ja tale tvoj grm - Sambucus nigra Black Lace je pa enkraten. |
mfranc je napisal/a: | ||
O tem bezgu sem razmišljal nekaj let nazaj, ko sem se poslavljal od ameriškega ruja. Ta rabi izrazito veliko sonca (enako kot naš ruj ), da zažari v temni bordo barvi. Razliko sem videl na razdalji 20 metrov; naš, v delni senci in sosedov, skoraj cel dan na soncu. Noč in dan ... . Vidim da z Black Lace še ni veliko izkušenj? Predvsem bi me zopet zanimala razlika, če je na sončni lokaciji, ali pa delno senčni. LP |
doli je napisal/a: |
Tudi v senci ostane temne barve. Zelo lep je tudi Sambucus nigra laciniata, s potaknjenci se ga zelo lepo razmnoži. |
muha je napisal/a: |
Oba sta čudovita, ampak Black Lace , ta se mi je vsedel prav v srce. Ob prvi priliki si ga nabavim. Lega in zemlja sta očitno pravi, saj so vsi, ki jih imam, samosevci. |
bobolino je napisal/a: |
Muha, imajo ga v vrtnariji Eggert, kjer poteka skupinski nakup, poleg še nekaj črnuhecov. Jih imam že nekaj časa na piki, a nimam še pripravljenega mesta. |
juglans je napisal/a: | ||||
........ bi pa (zelo verjetno), nekdo izmed nas, ki že imamo omenjenega "črnuhca" lahko podaril kakšen poganjek za koreninjenje. Naprimer, moj grm se z lahkoto žrtvuje za novo življenje. Muha? Pri Egertu pa le nabavi kakšno posebnost, da ne bo izpadlo neprimerno. |
Debate o bezgu sem prenesla še sem, da bo vse na enem mestu.
juglans, seveda bi bila vesela potaknjenca. Samo, nerada prosim zanj, ker ne vem, ali so drevesca sploh že tako velika, da bi se jim to ne poznalo. Se spomnim začetka teh menjav, še na prejšnjem forumu. Čim je nekdo objavil, da ima zanimiv grmiček, smo planili po njem za potaknjence, potem se je pa izkazalo, da ima ubožec šele en sam vrh .
Če kdo res brez škode lahko spomladi žrtvuje kako vejico, se priporočam. Veliko več užitka imam z rastlinami, ki jih vzgojim sama, kot s kupljenimi sadikami.
juglans, seveda bi bila vesela potaknjenca. Samo, nerada prosim zanj, ker ne vem, ali so drevesca sploh že tako velika, da bi se jim to ne poznalo. Se spomnim začetka teh menjav, še na prejšnjem forumu. Čim je nekdo objavil, da ima zanimiv grmiček, smo planili po njem za potaknjence, potem se je pa izkazalo, da ima ubožec šele en sam vrh .
Če kdo res brez škode lahko spomladi žrtvuje kako vejico, se priporočam. Veliko več užitka imam z rastlinami, ki jih vzgojim sama, kot s kupljenimi sadikami.
Muha popolnama te razumem in si lepo v skladu z bontonom. Zgled!
Zato pa sem namignil v prvi osebi. Pri tleh je nekaj vejic, ki bi bile primerne za reprodukcijo in to brez pretirane žrtve.
Kakor sama praviš, spomladi torej z veseljem pripomorem za še en užitek na tvojem vrtu.
Če slučajno pozabiva za ta dogovor se lepo prosim opomniva.
In če te razumem pravilno naj bodo še brez korenin, da bo dekadenca popolna.
Zato pa sem namignil v prvi osebi. Pri tleh je nekaj vejic, ki bi bile primerne za reprodukcijo in to brez pretirane žrtve.
Kakor sama praviš, spomladi torej z veseljem pripomorem za še en užitek na tvojem vrtu.
Če slučajno pozabiva za ta dogovor se lepo prosim opomniva.
In če te razumem pravilno naj bodo še brez korenin, da bo dekadenca popolna.
-
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Če gdo potrebuje sadiko bezga, pri nsa to ni problem se sam zaseje. Muha povej kdaj si jo želiš, letos ali raje spomladi? Dobiš lahko s koreninami cirka 1mtere veliko._________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?