Dinamični akumulatorji hranil in priprava rastlinskih gnojil

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[zuf]

Igy je napisal/a:

Akumulatorji hranil imajo sposobnost s svojimi globokimi koreninami črpati hranila ( minerale) iz globin in jih kopičiti v običajno nadzemnih delih rastlin. Eden od njih je gabez. Zanima me katera rastlina ima še to izrazito lastnost.

Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2015 12:58; skupaj popravljeno 3 krat

[zuf]

Lucerna (Medicago sativa) vsebuje vse esencialne aminokisline, kalcij, magnezij, fosfor, natrij, kalij in silicij. Vsebuje tudi vitamin K, A (v obliki beta karotena, visok delež) in vitamin B. Alfalafa spada med rastline, ki vsebujejo največ klorofila.

Je splošno znana kot rastlina za gnojenje. Vsebuje namreč Triacontanol, ki je zelo pomemben, saj deluje na druge rastline kot stimulant rasti. Predvsem se uporablja pri vegetativni fazi.

Minerali (v posušeni lucerni)

* Dušik 3.75-5.5 %
* Kalij .75 - 3.5 %
* Fosfor .3 - .7%
* Kalcij 1 - 2 %
* Magnezij .30 - 1 %
* Sulfur .2 - .5 %
* Mangan 30-200 ppm
* Železo 20-250 ppm
* Bor 20-80 ppm
* Baker 5-20 ppm
* Zink 20-70 ppm



Kopriva (Urtica dioica) je odličen vir dušika, organskega železa, magnezija, mangana, fosforja, kalija, kalcija, selena in cinka, eteričnih olj, amonijaka, vitamina A, C in D. Vsebuje tudi rastlinske kemične snovi beta karotene, betain, ferulično kislino, lecitin, in likopen.

Odlična kot gnojilo za rastno dobo. Najboljši so mladi vršički, uporabna pa je seveda cela rastlina.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha



Gabez (Symphytum officinale) je odličen vir kalija (2-3x več od hlevskega gnoja), vsebuje veliko mineralov. Poleg tega vsebuje še dušik, fosfor, beljakovine, čreslovine, vitamin C in A, vitamin B12 (samo dve rastline vsebujejo vitamin B12, gabez in lucerna), kompleks B vitaminov, kalcij, železo, magnezij, žveplo, baker, cink, selenij, germanij.

Ker je odličen vir kalija je posebej primeren za gnojenje sadnih dreves, saj je kalij zelo pomemben za tvorbo plodov, prav tako je pomemben v cvetenju. Kalij je pomemben tudi za splošno odpornost rastlin na bolezni in škodljivce.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha



Regrat (Taraxacum officinale) vsebuje folat, magnezij, fosfor in baker, čreslovine, beljakovine, vitamin A, vitamin C, vitamin E (tokoferol), vitamin K, tiamin, riboflavin, vitamin B6, kalcij, železo, kalij in mangan.

Regrat je nasplošno zelo koristna rastlina. Je super za izboljšanje kompaktnih trdih površin. Koreninski sistem pri regratu je zelo globok, kot je že omenjeno v prvem prispevku, tudi regrat iz globin zemlje črpa minerale, ki so potem tudi prisotni v zgornjih delih zemlje na voljo drugim rastlinam. Zato plevel v mojem svetu ne obstaja! Vsaka rastlina opravlja neko funkcijo.

Je zelo hitro ratoča rastlina, ko ga porežemo zelo hitro zraste nazaj. Zato nam je vedno na voljo za razne pripravke, sušenje itd. Uporabljamo lahko celo rastlino.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha



Rman (Achillea millefolium) vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj.

Njegove korenine v zemljo sproščajo učinkovine, ki povečujejo vsebnost eteričnih olj v bližnjih rastlinah.

Lahko ga namakamo v vodi za gnojilo ali škropivo, kot suh ali svež dodatek v zemlji, aktivator komposta itd.



Preslica, njivska (Equisetum arvense) vsebuje precej silicija, deloma v obliki topnih spojin v vodi, flavonoide in saponine. Nabiramo zeleni del, ki vsebuje veliko kremenčeve kisline in žvepla.

Več o njej preberite tukaj:
- http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1544



Žita so zelo dobri akumulatorji. Žita akumulirajo minerale, hranila, antioksidante, encime, vitamine. Predvsem žita, ki so še v dobi zelene rasti. Temu rečemo žitna trava. Uporabite jih lahko kot dodatek zemlji, tekoče gnojilo itd. Žita so tudi zelo dobre simbiotske rastline. Opravljajo zelo pomembne procese v zemlji, eden izmed njih je gostovanje mikoriznih gliv. Torej izboljšava zemlje s pomočjo korenin in nadzemnimi deli.Nazadnje urejal/a zuf 26 Dec 2013 02:34; skupaj popravljeno 1 krat

[zuf]

UPORABA RASTLIN, RECEPTI / PRIPRAVKI

= enostavno namakanje zelene mase .... lastna fermentacija brez reagenta, dokler ne dobimo smrdljive brozge .... poenostavljen rezultat:gnojilo
= zeliščni "čaj" .... namakanje zelene mase z uvajanjem zraka v kopel, da se prepreči fermentacija .... poenostavljen rezultat:gnojilo
= FPJ .... Fermented plant juice ..... fermentirani rastlinski sokovi ... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: rastlinski hormoni, minerali, organske kisline
= FFJ ..... Fermented friut juice ..... fermentirano sadje ..... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: hormoni, minerali, kisline sadežev, sadja
= GG .... Ginger Garlic .... preparat iz česna in ingverja .... začetni izvleček je alkoholni, kasneje fermentacija s sladkorjem, proces s kisikom .... reagenta pivo in sladkor .... poenostavljen rezultat: učinkovine za zdravje in imunost rastlin
= encimi .... fermentirano zelenje in sadje skupaj ..... proces brez kisika, reagent sladkor ....poenostavljen rezultat: rastlinski encimi, ....
= EM FPE ... Fermented plant extract .... fermentiranje rastlinske mase s pomočjo EM ... nisem še naredila, se moram še poglobit ... poenostavljen rezultat: ?? encimi, hormoni ??
= je še kaj kar sem pozabila? recimo da dobi fermentacija nakaljenih semen tudi svojo vrstico?



FPJ (fermented plant juice - fermentirani rastlinski sokovi)

To je meni eden izmed najljubših receptov!
Več o tem receptu si lahko preberete TUKAJ.


Namakanje v vodi

Najbolj poznano je namakanje v vodi z namenom izdelave gnojil ... en primer... gabez, kamilce, koprive, regrat, rman sem namakal dva tedna (tu in tam premešal) in uporabil kot gnojilo - zalivanje zemlje in foliarno (pršenje po listih).
Pred uporabo sem brozgo precedil in gnojilo/koncentrat zmešal z vodo v razmerju 1:20.
Za namakanje in mešanje uporabljam deževnico ali izvirsko vodo.
Ljudje dostirkat namočijo samo koprivo recimo...

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

namakanje rastlin v vodi - priprava gnojila na osnovi rastlin, ki so dobri akumulatorji hranil

Recimo, da delamo gnojilo za rastno dobo - osnova je kopriva, dodamo malo rmana, kamilice, regrata, čisto malo gabeza - namočimo v vodi (izvirska voda, deževnica, postana voda iz pipe). Voda naj pokrije rastline. Ponavadi je razmerje rastline:voda - 1:4. Približno vsak drugi dan premešamo. Ob tem se pojavljajo pene/mehurčki - to pomeni, da stvar fermentira. En teden ali dva kasneje se fermentacija ustavi - nič več pen in mehurčkov. Precedimo in imamo domače rastlinsko gnojilo/koncentrat. To je zelo močna stvar in ga lahko nerazredčenega uporabite kot herbicid.

Kako gnojilo/koncentrat uporabiti?

- foliarno (pršimo po listih rastlin za gnojenje in kot preventiva/kurativa proti škodljivcem...)
Koncentrat razredčimo z vodo 1:40 ali več. Najboljše je foliarno gnojiti zjutraj, pa tudi zvečer.
- zalivanje (zalivanje zemlje, gnojenje...)
Vzamemo koncentrat in ga razredčimo 1:20. To je neka normalna doza. 1:10 bi bila zelo močna doza.

To so osnovna vodila, po katerih sem tudi sam delal. Delajte po občutku in raziskujte. Za foliarno vedno razredčimo bolj, kot za zalivanje. Večja kot je enota rastlin na vodo ob namakanju bolj moramo dobljeno gnojilo razredčiti in obratno. Dlje kot stoji bolj moramo redčiti in obratno. Manj je več, v vsakem primeru. Pri redčenju in uporabi! Ne uporabljajte teh zadev vsak dan in na veliko. Nima smisla in lahko samo škoduje rastlinam.


Sušenje

Posušite rastline (ponavadi v senci na vetru), jih zdrobite v čim manjše delce/prah in dodajte v zemljo. Na približno pet litrov zemlje dodajte dve žlici posušenih rastlin in raziskujte od tu naprej. Zadeva se uporablja enako kot gnojila, večja kot je doza kopriv bolj bo substrat namenjen rastlinam, ki potrebujejo veliko dušika. Več kot bo gabeza, bolj bo substrat namenjen plodovkam itd. Tudi posušene rastline v zemlji lahko rastline skurijo, zato ne pretiravajte, manj je več. Predvsem pri rmanu! Ta deluje že pri zelo majhnih količinah.


Ekosistem

Ustvarjanje živega habitata s pomočjo teh rastlin je zelo smiselno. Rastline s svojo rastjo simbiotsko vplivajo na sadno drevje, grmičevje, zelenjavo. Z odmiranjem v zemljo vračajo hranila in poskrbijo za živost, zdravje in rodnost tal.

Vse zgoraj naštete rastline (rman, kopriva, lucerna, regrat, gabez) so dobri sosedi sadnemu drevju, grmičevju.
Gabez je npr. zelo dober sosed sadnemu drevesu. S koreninami črpa hranila in minerale, tako so na voljo drevesu. S svojo prisotnostjo poskrbi za akumuliranje hranil, tako v zemlji kot nad njo. Ko po koncu sezone gabez odmre poskrbi za cel zalogaj hranil, ki jih je drevo potrebuje.

Te rastline lahko tudi večkrat na leto porežemo in pustimo kot zastirko.
Če rastejo v bližini dreves in grmov ali v bližini zelenjavnega vrta nimamo dela s prenašanjem sem in tja.

Kar se tiče sosedskih odnosov z zelenjavo je bol tako tako.
Preveč tekmujejo z zelenjavo, zato jih na zelenjavnih gredah ne gojimo. Zelenjava je prava razvajenka, ki potrebuje svoj prostor pod/nad zemljo.
Seveda, tu in tam kakšen rman in podobno ne škodi na zelenjavni gredi.
Zastiranje zelenjavnih gred s temi rastlinami pa je zelo dobrodejno in se ga sam na veliko poslužujem.


BIOAKTIVNOST RASTLIN - UČINKOVINE, KORISTI

Najprej moramo vedeti v kakšni fazi je rastlina, ki jo želimo tretirati in kakšno bo tretiranje (gnojenje, preventiva pred boleznimi/škodljivci, kurativa...).
Nato bomo izbrali primerne rastline.

Vzamimo tipičen primer paradižnika, ki ga želimo pognojiti.

Poenostavljeno lahko govorimo o treh fazah rasti pri paradižniku - rast, cvetenje in zorenje plodov. Najprej dela na listni masi in velikosti, nakar začnejo poganjati prvi cvetni popki, rastlina zacveti in nato se začne oblikovanje in nato zorenje plodov.

Zdaj izberimo primerne rastline za pripravo gnojila.
Osnovni rastlini so tukaj povsem na mestu (podroben opis v prvem prisevku zgoraj) - kopriva je posebej primerna v fazi vegetacije/rasti.
Gabez je pomemben za tvorbo cvetov, plodov, semen.

V rastni dobi gnojimo s pripravkom iz kopriv.

Kasneje se pojavijo prvi cvetni popki, znak, da začnemo gnojiti s pripravkom, ki bo temeljil na gabezu.

Več o bioaktivnosti rastlin spodaj v zapisu figule.

figula je zapisala:

Bio-aktivnosti bi zaradi lažjega prepoznavanja in uporabnosti razdelila v 5 skupin. Čeprav mnogo njih prav lepo paše v več skupin, lahko izberemo eno dominantno korist.
Predvsem skupini 1 in 2 se prepletata in dopolnjujeta. Odvisno od termina nanašanja oz. uporabe pripravka, je lahko le-ta v začetni fazi zidar in oblikovalec strukture, v kasnejši fazi rasti pa hranilo:

1. hormoni in encimi za splošno močno in zdravo rast korenin, stebel in listov
2. hranila za zdravo, bujno in odporno rast ter pripravki zoper specifične bolezni rastlin
3. repelenti in insekticidi/pesticidi, ki rastlini pomagajo v boju s škodljivci
4. posebna skupina izjemnih lastnosti
5. rastlina za rastlino

1. skupina = stimulatorji rasti
vrba: lubje
če začnemo pri koreninah, ne moremo mimo vrbe. Njeno lubje vsebuje hormone za rast korenin – preverjeno. Da vsebuje še aspirin, je dodatni sladkorček. Fermentiranje korenin in lubja in vseh trših materialov se malo razlikuje od osnovnega recepta FPJ, začnemo z alkoholnim postopkom, to morem še napisat in objavit.

divji pelin Artemisia vulgaris: mladi poganjki, listi, lahko tudi korenina
vsebuje železo, ki pripomore k močnim steblom. Dodaja odpornost na mraz in skrbi za ravnovesje in pretok energije po rastlini. Moji letošnji posevki so ga imeli zelo radi.

papeževa sveča Verbascum Thapsus: list, cvet, lahko tudi korenina
nje sicer ne poudarjam posebej, jaz sem dala fermentirat njene liste, ker so mi 4 rastline zrasle kar sredi gredice. Pa sem si mislila – je visoka in na splošno zdrava in odporna rastlina, tudi škodljivcev nisem letos videla na njej. Z dolgimi koreninami srka hranila iz globin in jih prinese v svoje velike kosmate liste – mislim, da bo odlična za skupino 1 in 2.

njivska preslica Equisetum Arvense: vsi nadzemni deli rastline
vsebuje silicij in mnoge minerale, kar naredi rastline močne. Hecno, ker je sama tako krhka, pri nas leži pod borovnicami, kot da nima moči, da bi vstala. Kot da njej sami obilica kremenčeve kisline škodi. Istočasno naj bi bila tudi fungicid, kar je dodatni bonus.

kurja črevca Stellaria media: nadzemni del
sem izbrala za stimulator hitre rasti, po svoji vsebini pa dodajo še kvalitete druge skupine: poleg rudnin in vitaminov so najmočnejši rastlinski vir železa. Obožujem črevca.

2. skupina = hranila
kopriva Urtica dioica: vršički, listi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf zapisal, je kopriva za zdravje rastline. Vsebuje magnezij, žveplo in železo. Po nekaterih navedbah naj bi bila tudi pesticid, jaz je zgolj v ta namen ne bom uporabljala. Sem videla že veliko ušivih in obžrtih kopriv .

gabez Symphytum uplandica x.: listi
je uporaben zelo, kot je že zuf povedal: rast celic, hranilo, vsebuje veliko dušika, fosforja, magnezija in kalija. Začetnikom ne priporočam fermentiranja, ker se zlodej ne obnaša lepo, da vam ne vzame veselja. Se zelo napihne, postane lepljiv in sluzast, postopek fermentacije traja dlje.
Letos mi je en sunek vetra zlomil bogato obloženo paradižnikovo vejo. Se je držala samo na 2 mm. Stolkla sem list gabeza in ga pomešala z oljem, v katerem sem za nas namakala preslico. To sem skrbno ovila okoli odlomljene veje, povila s povojem in vrvico in moja magija je delovala – vsi paradajzki so dozoreli. Če zdravi ljudi, pomaga tudi rastlinam, zaprmej .

rman Achillea millefolium: cvetovi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf spredaj napisal: vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj. Nekaj časa sem razmišljala, da bi mogoče lahko bil dober posevek za malo vmes, pa ga opazujem na travnikih – zna biti precej ušiv in tudi belo plesniv je rad. Zato bo zaenkrat na moj vrt prihajal samo kot pripravek. Naj bi izboljšal rodovitnost zemlje in zdravje rastlin ter izločanje njihovih lastnih olj za boljšo obrambo pred škodljivci.

bezeg Sambucus nigra: listi
kot fungicid naj bi preganjal glivične bolezni (npr. peronospora) – bo treba preverit.
Ostala uporaba – zastirka iz listov naj bi bila repelent za polže – bo treba preverit.
Če bi tale recept pomagal: nerazredčeno prevrelko iz listov (1 kg listov na 10 l vode) vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo – potem bi tako funkcijo imel tudi njihov fermentiran pripravek - bo treba preverit.

lucerna Medicago sativa: nadzemni deli
je tudi na prvi strani precej napisanega, da ne ponavljam

perila shiso Perilla frutescens: nadzemni del
letos sem posejala 3 vrečke semena, pa ni niti ena ven prišla . To je še ena rastlina, bogata z minerali in vitamini, ki je zdrava za ljudi: shiso nadzira proizvodnjo imunoglobulina v telesu in preko tega zavira alergijske reakcije. Dviga imunski sistem. Njeno antialergijsko in protivnetno delovanje je znanost potrdila – in je zdrava tudi za rastline.
Menda ne pozna bolezni in škodljivcev – kot taka silno primerna za pripravek. Priporočam. Upam, da bo meni drugo leto tudi zrasla, sem kupila seme iz drugega vira.

3. skupina = repelenti, insekticidi
pripravljam se kot da bodo drugo leto celi roji škodljivcev napadli moj vrt . Imam pa resen in trden namen, da testiram nekaj pripravkov, ki se meni zdijo OK in ki se drugim zdijo OK.
Ker mi je prekipela korenjeva in čebulna in česnova muha. Pišejo, da moraš te tri saditi malo mešano in se medsebojno ščitijo…. larifari …. pri meni se to ni obneslo .

vratič Tanacetum vulgare: cvetovi, nadzemni deli
s svojimi eteričnimi olji je repelent, ki deluje na širok spekter škodljivcev. Pred kratkim sem prebrala, da naj bi kot zastirka odvračal polže – bo treba preverit.
Druga uporaba, ki mi je šele pred kratkim prišla pred oči pa je, da naj bi v kombinaciji s preslico in soljo deloval na krompirjevo plesen – bo treba preverit ... škoda, da tega nisem prej našla

limonska trava Cymbopogon sp., limonska bazilika Ocimum americanum: cel nadzemni del pri lim. travi in listi ter cvetje pri baziliki
obe rastlini imata močen vonj, limonska trava je znan repelent. Kot sem letos spremljala limonsko travo, je zdrava skozi celo leto in noben žužek ni nanjo sedel. Takisto z limonsko baziliko. Nadejam se, da bosta opravljali takšno vlogo tudi kot foliaren nanos fermentiranega pripravka.

žametnica Tagetes: cvetovi in vršički
kot rastoča rastlina je dober sosed vsem posevkom. Skoraj prepričana sem, da mi je letos uspešno skrila čebulo, ko je rasla med njo in imam po dolgih letih svojo čebulo ().
Trenutno mi pred bolhači varuje črno redkev. Tam, kjer so mi lani bolhači pojedli vse liste, se v zavetju razbohotene žametnice skriva zdrava redkev. Veselje jo je gledati.
Drugo leto testiram pripravek iz žametnice, nadejam se dobrih rezultatov.

kapucinka Tropaeolum majus: nadzemni deli
še en dober sosed, ki ga je potrebno testirat. Pravijo, da deluje proti listnim ušem, koloradskemu hrošču, bolhaču in gosenicam. Odganja metulje in varuje kapusnice.

rožmarin Rosmarinus officinalis in sivka Lavandula: cvetovi in listi
dva dišeča repelenta, za katera se moram posebej potruditi, da jih bom posadila k sebi. Ker mi njun vonj in vonj majhnih nageljčkov povzroča nelagodje in slabe spomine. Bom videla.
Vi ju kar uporabite, s svojim vonjem morata biti uporabna repelenta.

rabarbara Rheum: listi
se je že izkazala, ko je pred muho skrila čebulo, ki je rasla iz semena v čebulček. A ker je šment strupen, je njena uporaba neoporečna zgolj v začetni fazi rasti. Da ne bi bilo komu slabo. Bi bila pa dobra za vrtnice, recimo. Saj ne varujemo le jedilnih rastlin.

datura Datura:
khm, ta zlodej je tudi strupen, menda. Ne vem veliko o njej. Bo treba prebrat če ima kaj tako uporabnega, da tvegamo.

dalmatinski bolhač Tanacetum cinerariaefolium: cvetovi
je močen insekticid, v cvetovih ima mikroskopsko majhne žleze z olji, ki so naraven repelent s širokim spektrom in hitrim delovanjem. Vsekakor vreden testiranja. Komaj čakam.

4. skupina = posebne multi rastline
super rastline, ki ustrezajo vsem skupinam:
lovor Laurus Nobilis: listi, seme
Je starodavno drevo, ki se še spomni dinozavrov in mamutov , ima energijo. Tudi sodobna znanost ga ima rada, potrdila je njegova učinkovanja. Vsebuje kalcij, železo, baker, kalij, mangan, magnezij, selen in cink, vitamin A, C in B kompleks. Drevo je visoko odporno na škodljivce in bolezni, pred njimi brani tudi sosednje rastline. Listje je zelo aromatično in kot takšno odličen repelent. Le na mraz ni odporno . Fermentiramo ga z alkoholnim začetkom.

5. skupina = rastlina za rastlino
kot že ime pove – pripravek ene rastline za pomoč rastlinam iste sorte.
Za mešanje med paradižnikom in papriko nisem prepričana. Po nekaterih razpredelnicah dobrih sosedov se nimata rada, po drugih naj bi jih sadili skupaj :shock. Mama jih je letos imela skupaj v rastlinjaku in laično bi od paprike v rastlinjaku človek pričakoval bujnejšo in plodnejšo rast. Ali ji kaj ni pasalo ali pa je bil kriv paradižnik. Ki tudi ni razvil običajnih dimenzij, ki smo jih pri maminih rastlinah vajeni. Tako da se verjetnores ne marata. In zato ne bi dajala pripravka iz enega drugemu. Kaj češ tlačit skupaj nekaj, kar se odbija?Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2017 19:29; skupaj popravljeno 17 krat

[juglans]

Na primer, na tej povezavi je moč najti mnogo rastlin in njih učinkovine, minerale, substance ...

[vodenka]

No letos sem imela gnojilo pripravljeno iz čisto navadne praproti ,regrata in koprive vse rastline so bile zdrave ,dognojevala pa sem samo en krat na teden pol litra gnojila na deset litrov vode

[notranjka]

Jaz sem danes pognojila z koprivami.

To sicer počnem že leta,vendar sem pa danes prvič opazila na delih kjer sem polivala tekočino(gnojilo) da so prišle čebele.
Bilo jih je veliko več,kot jih je ponavadi na vrtu ali gredi in bile so predvsem na delih ki so bili vlažni (pognojeni).

Ali je to mogoče že kdo od vas zasledil na svojih vrtovih?_________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

[voda]

notranjka živio, jaz sem to opazila pred leti. po opazovanju -zaključek: čebele enako kot druge živali imajo rajši "umazano" vodo ne ćisto klorirano- lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[notranjka]

Hm,Voda nekako tako sem tudi jaz kasneje razmišljala ,
sem pa za vsak slučaj šla še ene 3x okrog vrta ,če je mogoče kakšen roj kje.

Roja ni bilo,ampak čebel pa res nenormalno veliko.
Očitno je živalcam res najboljša "postana " voda-čeravno je tako zelo smrdela ._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/Nazadnje urejal/a notranjka 19 Maj 2014 20:52; skupaj popravljeno 1 krat

[metuljc]

Notranjka, zatipkalo se ti je, voda je pisala, ne Vodenka.

Ja, morda pa čebele potrebujejo kakšne minerale, ki jih je v tej vodi na odmet.
Bomo videli, če so tudi one iz mojih krajev enakih navad.