Biooglje ima visoko vsebnost ogljika, zato v zemlji ohranja vlago in pomaga rastlinam skozi obdobja suše, obdrži hranljive snovi in mikroorganizme, ki vplivajo na izboljšano rast pridelka. Z uporabo biooglja dosežemo več sinergijskih učinkov. Povečanje zaloge ogljika v tleh in s tem zmanjšanje emisij CO2 in N2O, izboljšanje rodovitnosti in onesnaženosti tal in prispevek h krepitvi kmetijskih pridelkov ob zmanjšani potrebi po rabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
članek na temo biooglja v delu
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Biološko aktivno oglje
| muha je napisal/a: |
| zuf, ko berem tvoj prispevek o lovljenju domačih mikroorganizmov mi pride na misel, da so tisti ostanki oglja, ki nekaj let odležijo na opuščenem kopišču, najbrž ža obogateni, saj je ves ta čas padalo nanje listje in ostali gozdni odpadki. Kaj misliš? |
Ja, zagotov je to oglje zelo bogato.
V gozdu temelji vse bolj na osnovi gliv.
Če bi ga vmešaval v luknje pri sajenju dreves ne bi dodatno obogatil oglje, če pa bi ga uporabil pri kakšni zelenjavi, bi pa namočil v kakšno kompostno vodo, da bi se oglje postalo bogatejšo z bakterijami.
Preden bo zuf odgovoril še moja izkušnja:
kurim v kaminu. Naložim in prižgem, zmanjšam dotok zraka in potem nič več ne brskam po kurišču. Ko vidim, da ni več ognja, žerjavica pa še močno žari, kamin neprodušno zaprem. Odvisno od vremena dobim naslednje jutro od ene pesti do dobrega litra bolj ali manj debelih koscev oglja. Večino ga sicer uporabim kot netivo za naslednje kurjenje, nekaj pa kot bio oglje za vrt. Mislim, da ravno to počasno umiranje žarenja naredi najboljše oglje. Če bi ga polila z vodo, bi verjetno ostali bolj oleseneli koščki. Zgledujem se po kopi (k sreči sem kot otrok dosti pomagala stricu, ki jih je žgal), kjer les ob minimalnem zraku stalno tli.
Več oglja ostane, če kurimo debela polena in jih nalagamo na indijanski način - ob strani. Drobna kurjava, zložena na visok kup, pogori do pepela.
kurim v kaminu. Naložim in prižgem, zmanjšam dotok zraka in potem nič več ne brskam po kurišču. Ko vidim, da ni več ognja, žerjavica pa še močno žari, kamin neprodušno zaprem. Odvisno od vremena dobim naslednje jutro od ene pesti do dobrega litra bolj ali manj debelih koscev oglja. Večino ga sicer uporabim kot netivo za naslednje kurjenje, nekaj pa kot bio oglje za vrt. Mislim, da ravno to počasno umiranje žarenja naredi najboljše oglje. Če bi ga polila z vodo, bi verjetno ostali bolj oleseneli koščki. Zgledujem se po kopi (k sreči sem kot otrok dosti pomagala stricu, ki jih je žgal), kjer les ob minimalnem zraku stalno tli.
Več oglja ostane, če kurimo debela polena in jih nalagamo na indijanski način - ob strani. Drobna kurjava, zložena na visok kup, pogori do pepela.
Zelo podobno kot muha delam.
Krušna peč se čez cel dan kuri s čim manjšim dotokom zraka.
Na koncu dneva je lep kup žerjavice, predvsem od debelih polen, kot je napisala muha.
No, krušne ne gre povsem neprodušno zapreti in se do jutra žerjavica upepeli, če pustim.
Bom poizkusil razprostreti oglje po celi površini krušne predno grem spat naslednjič, pa da vidimo.
Za zdaj delam takole: žerjavico pograbim do odprtine od krušne, kjer se nahaja tudi dimnik in tam polijem z vodo.
Olesenelih delcev ni nikjer, če pa so, jih je zelo zelo malo, pa tudi granulacija oglja je primerna.
Ves dim povleče v dimnik, kar je pomembno, da ne zadimi kuhne.
Nato oglje namočim v kompostno vodo, naslednji dan pa vse skupaj zakopljem v listavko.
Seveda to ne počnem vsak dan, ker z eno samo porcijo dobim približno 5L oglja in se mi bo čez celo zimo nabralo čisto zadosti.
Bi izrazil tukaj, da delanje oglja samo po sebi ni trajnostno, če nimamo kakšne druge koristi pri nastanku.
Oglje v mojem primeru je samo stranski produkt ogrevanja, kuhanja, sušenja sadja, perila...
Krušna peč se čez cel dan kuri s čim manjšim dotokom zraka.
Na koncu dneva je lep kup žerjavice, predvsem od debelih polen, kot je napisala muha.
No, krušne ne gre povsem neprodušno zapreti in se do jutra žerjavica upepeli, če pustim.
Bom poizkusil razprostreti oglje po celi površini krušne predno grem spat naslednjič, pa da vidimo.
Za zdaj delam takole: žerjavico pograbim do odprtine od krušne, kjer se nahaja tudi dimnik in tam polijem z vodo.
Olesenelih delcev ni nikjer, če pa so, jih je zelo zelo malo, pa tudi granulacija oglja je primerna.
Ves dim povleče v dimnik, kar je pomembno, da ne zadimi kuhne.
Nato oglje namočim v kompostno vodo, naslednji dan pa vse skupaj zakopljem v listavko.
Seveda to ne počnem vsak dan, ker z eno samo porcijo dobim približno 5L oglja in se mi bo čez celo zimo nabralo čisto zadosti.
Bi izrazil tukaj, da delanje oglja samo po sebi ni trajnostno, če nimamo kakšne druge koristi pri nastanku.
Oglje v mojem primeru je samo stranski produkt ogrevanja, kuhanja, sušenja sadja, perila...
| zuf je napisal/a: |
Bi izrazil tukaj, da delanje oglja samo po sebi ni trajnostno, če nimamo kakšne druge koristi pri nastanku. Oglje v mojem primeru je samo stranski produkt ogrevanja, kuhanja, sušenja sadja, perila... |
S tem se zelo strinjam, moj kuhalnik oglja tudi ne kuri v prazno, večinoma na njem pečem kostanj, da se pa skuhat tudi kaj drugega.
Tudi jaz naredim podobno pri naši peči, tako kot zuf in muha, proti koncu kurjenja zadnjim polenom skoraj čisto zaprem dotok zraka, tako da se vidi kako izgorevajo plini, čisto modrikast plamen. Na koncu pa do konca zaprem in tako nastane kar nekaj oglja, ki skoraj razpade. Tega pred naslednjim kurjenjem pospravim. Ga pa seveda predno ga inkuliram še dobro zdrobim, skoraj čisto v prah, saj tak da zemlji največ.
Imamo pa celo Raziskovalni center za trajnostno uporabo biooglja in tudi predavanje ...produkcija biooglja na primeru sadjarske kmetije , bo v kratkem, škoda da nisem bližje.
.
, včasih se bila res dimnikar, pa se mi zdi, da je parangalus predlagal, da je najlažje da z avtom večkrat čez zapelješ, zaenkrat še nisem probala, saj je moje oglje precej drobljivo in potem parkrat s tistim večjim plastičnim kladivom gor udarit ni tako težaško delo.