Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Crépuscule'
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Crépuscule'
(Prenos iz arhiva)
Crepuscule, vzpenjalka, spada v razred noazet. Leta 1904 jo je svetu vrtnic dodal Francoz Dobreuil.
Njene končne dimenzije so nekje med 3 in 4 metri tako v višino kot v dolžino, lahko pa jo držimo tudi nižje. Gojimo jo lahko v pahljači, lahko jo napeljemo ob žico in na različne nosilce, primerna je tudi za ob steber vendar jo bomo v tem primeru morali precej krotiti. Lahko pa je steber neke vrste nosilec saj odrasla ni popolnoma samonosilna. Mlajša ali redno pomlajevana pa je lahko tudi višji rožni samostojni grm.
Njena rast je gosta, najlepša je in tudi najlepše cveti, če je skoraj ne obrezujemo oz. izrezujemo le suhe veje, tu in tam pa katero od starih v celoti.
Veje se gosto razprostirajo in izraščajo v vse smeri tako da z nadomestki nimamo težav. Mlade so bordo rdeče in precej gibke, starejše posivijo in otrdijo.
Listni peclji so vinsko rdeči in mladi zelo izstopajo, kar žarijo iz rastline.
Trnje je redko posejano, navzdol ukrivljeno, mlado je bordo rdeče, kasneje oleseni in posivi.
Listje je gladko in svetlozeleno, spada v tisto skupino, ki mu jaz rečem "radič" saj spominja na mlad tržaški radič, primo taglio.
In kot vsako tako je občutljivo na belo plesen, ki se v deževni pomladi tu in tam pojavi na rastlini vendar je na srečo sploh ne moti saj se mirno razvija naprej.
Cvetovi so vrstnati, koliko vrst bo, je odvisno od sezone in rastnih pogojev. Lahko so komaj kaj več kot dvojni lahko pa polnjeni.
Cveti v šopkih.
Polodprt in odprt cvet sam po sebi ni nič posebnega, spominja na čajevke saj so cvetni lističi nafrfuljeni v vse smeri in se zavijajo pod čudnimi koti kar je posebej izrazito pri polodprtemu cvetu.
Ampak gremo po vrsti.
Ko se cvetni popki odpirajo, se odpirajo iz popolne spirale, že v popku kaže začilnosti, po katerih je dobila ime. Dno je rumeno, preliva se v breskovo in zaključi pri vrhu z oranžno barvo.
Ko se cvet odpira, sredica ostaja zaprta in izgleda kot kakšna hibridna čajevka, iz te stopnje pa se odpre v neurejen cvet čajevke.
S starostjo se odpre tako da v celoti pokaže prašnike in na koncu izgleda skoraj kot primula.
Čas od ene stopnje do druge je v vročem poletju zelo kratek, jeseni pa traja in traja, rastlina cveti mesece dolgo.
Kot vsaka resna noazeta je jeseni pogosto lepša kot spomladi. Posebej lepa in močno obarvana pa je v deževnem vremenu.
Barve so tiste, ki jo naredijo posebno.
Njeno ime Crepuscule namreč pomeni sončni zahod in ko gledaš to spreminjanje barv, si rečeš, da se drugače ne bi mogla imenovati. Vsako leto te preseneti z novimi, vsak letni čas so drugačne, cvet prehaja iz vseh možnih oranžnih in rumenih odtenkov v pastelne zabrisane tone, v vročini se cvetovi posvetlijo in so skorajda kremni.
Najdemo tudi breskove, lososove in roza odtenke.
Cvetenje je bogato, rastlina se popolnoma prekrije s cvetovi. Stojiš in gledaš z odprtimi usti.
Ko odcveti pa nas pozdravi z rumeno-rdečimi okroglimi šipki.
Vonj je prijeten, sladek, zaenkrat me še ne spominja na nič bo pa preverila in to čez kakih 15 minut.
Tule je moja v svojem prvem letu življenja, raste točno na vogalu:
Že isto leto je pokukala čez.
Ne vem, zakaj mi je nikoli ne uspe fotografirati tako, da ji slika ne bi delala krivice, verjetno zato, ker je ne uspem v celoti zajeti v objektiv.
Tukaj je nekaj letošnjih pomladnih fotografij, v resnici je veliko veliko lepša.
No, danes je božični večer in pri meni je še vedno v polnem cvetu. Jo grem fotografirat in si naredit šopek pa še vonj bom preverila._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Njene končne dimenzije so nekje med 3 in 4 metri tako v višino kot v dolžino, lahko pa jo držimo tudi nižje. Gojimo jo lahko v pahljači, lahko jo napeljemo ob žico in na različne nosilce, primerna je tudi za ob steber vendar jo bomo v tem primeru morali precej krotiti. Lahko pa je steber neke vrste nosilec saj odrasla ni popolnoma samonosilna. Mlajša ali redno pomlajevana pa je lahko tudi višji rožni samostojni grm.
Njena rast je gosta, najlepša je in tudi najlepše cveti, če je skoraj ne obrezujemo oz. izrezujemo le suhe veje, tu in tam pa katero od starih v celoti.
Veje se gosto razprostirajo in izraščajo v vse smeri tako da z nadomestki nimamo težav. Mlade so bordo rdeče in precej gibke, starejše posivijo in otrdijo.
Listni peclji so vinsko rdeči in mladi zelo izstopajo, kar žarijo iz rastline.
Trnje je redko posejano, navzdol ukrivljeno, mlado je bordo rdeče, kasneje oleseni in posivi.
Listje je gladko in svetlozeleno, spada v tisto skupino, ki mu jaz rečem "radič" saj spominja na mlad tržaški radič, primo taglio.
In kot vsako tako je občutljivo na belo plesen, ki se v deževni pomladi tu in tam pojavi na rastlini vendar je na srečo sploh ne moti saj se mirno razvija naprej.
Cvetovi so vrstnati, koliko vrst bo, je odvisno od sezone in rastnih pogojev. Lahko so komaj kaj več kot dvojni lahko pa polnjeni.
Cveti v šopkih.
Polodprt in odprt cvet sam po sebi ni nič posebnega, spominja na čajevke saj so cvetni lističi nafrfuljeni v vse smeri in se zavijajo pod čudnimi koti kar je posebej izrazito pri polodprtemu cvetu.
Ampak gremo po vrsti.
Ko se cvetni popki odpirajo, se odpirajo iz popolne spirale, že v popku kaže začilnosti, po katerih je dobila ime. Dno je rumeno, preliva se v breskovo in zaključi pri vrhu z oranžno barvo.
Ko se cvet odpira, sredica ostaja zaprta in izgleda kot kakšna hibridna čajevka, iz te stopnje pa se odpre v neurejen cvet čajevke.
S starostjo se odpre tako da v celoti pokaže prašnike in na koncu izgleda skoraj kot primula.
Čas od ene stopnje do druge je v vročem poletju zelo kratek, jeseni pa traja in traja, rastlina cveti mesece dolgo.
Kot vsaka resna noazeta je jeseni pogosto lepša kot spomladi. Posebej lepa in močno obarvana pa je v deževnem vremenu.
Barve so tiste, ki jo naredijo posebno.
Njeno ime Crepuscule namreč pomeni sončni zahod in ko gledaš to spreminjanje barv, si rečeš, da se drugače ne bi mogla imenovati. Vsako leto te preseneti z novimi, vsak letni čas so drugačne, cvet prehaja iz vseh možnih oranžnih in rumenih odtenkov v pastelne zabrisane tone, v vročini se cvetovi posvetlijo in so skorajda kremni.
Najdemo tudi breskove, lososove in roza odtenke.
Cvetenje je bogato, rastlina se popolnoma prekrije s cvetovi. Stojiš in gledaš z odprtimi usti.
Ko odcveti pa nas pozdravi z rumeno-rdečimi okroglimi šipki.
Vonj je prijeten, sladek, zaenkrat me še ne spominja na nič bo pa preverila in to čez kakih 15 minut.
Tule je moja v svojem prvem letu življenja, raste točno na vogalu:
Že isto leto je pokukala čez.
Ne vem, zakaj mi je nikoli ne uspe fotografirati tako, da ji slika ne bi delala krivice, verjetno zato, ker je ne uspem v celoti zajeti v objektiv.
Tukaj je nekaj letošnjih pomladnih fotografij, v resnici je veliko veliko lepša.
No, danes je božični večer in pri meni je še vedno v polnem cvetu. Jo grem fotografirat in si naredit šopek pa še vonj bom preverila._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Vse je že povedano 
.
Da pa ne bi še katera poskusila in po nepotrebnem skakala čez vodo, kjer je že most ... Crepuscule ne mara sence. Pri meni je drugo sezono, raste v stalni, sicer svetli senci, na stalno vlažnem rastišču. Listje je zdravo, dobila je uši, kljub vsemu pa ni niti plesniva niti rjasta. Veje so za dvoletnico primerno dolge, vendar nekoliko slabše razvejane. Zaradi neprimernih pogojev pa zelo malo cveti in še ti cvetovi niso, kakršni bi morali biti. Moja se jeseni seli, ker nimam srca, da bi jo mučila še naprej, že za zdaj mi je žal.
Tole je vse, kar je reva zmogla v letošnji pomladi, in nič ne kaže, da bi pripravljala še kaj.
. Da pa ne bi še katera poskusila in po nepotrebnem skakala čez vodo, kjer je že most ... Crepuscule ne mara sence. Pri meni je drugo sezono, raste v stalni, sicer svetli senci, na stalno vlažnem rastišču. Listje je zdravo, dobila je uši, kljub vsemu pa ni niti plesniva niti rjasta. Veje so za dvoletnico primerno dolge, vendar nekoliko slabše razvejane. Zaradi neprimernih pogojev pa zelo malo cveti in še ti cvetovi niso, kakršni bi morali biti. Moja se jeseni seli, ker nimam srca, da bi jo mučila še naprej, že za zdaj mi je žal.
Tole je vse, kar je reva zmogla v letošnji pomladi, in nič ne kaže, da bi pripravljala še kaj.