He, he, res je . Do 170 cm sploh ne bo prišel . Raste na pusti pretežno peščeni strmi brežini, tik ob robu ceste. Pozimi faše sol, poleti vse odteče, vsake toliko kakšnega osmodi izpuh iz tovornjaka, ki tam obrača in se vzvratno zarije v živo mejo. Sredi junija ga prvič obrežem, ni veliko vej okoli pol metra, potem pa samo še šibek "narastek" enkrat septembra. Na takem mestu bi se najbrž vse drugo posušilo, saj se še gaber matra. Se mi zdi, da tista ena bukev znotraj razmere skoraj bolje prenaša.
Tale bolj podroben opis razmer naj služi kot prikaz trpežnosti za tiste, ki boste razmišljali o živi meji v podobnih razmerah.
Ja, kolikor smo se učili in kakor piše tudi na muhinem linku, se ekološko ta dva precej razlikujeta, beli oz. navadni je bolj za hladna in vlažna rastišča, medtem ko je črni ljubitelj toplih, pri nas kraških rastišč. Ne vem pa koliko ta informacija dejansko pomaga potem za živo mejo... . Definitivno pa enkratna ograja, jaz nisem niti pomislil, da bi bila debla zlita. Sicer pa je beli gaber res pogost v živih mejah, pa mi takoooo ne paše v to obliko. Mogoče, ker imam v glavi, da to mora biti drevo . V glavnem, jaz ga res ne bi tako sadil .
greeny, na Krasu pomojem raste kraški gaber (Carpinus orientalis), črnega pa težko zgrešiš, ker res izstopa s svojo temno barvo lubja. Pri nas raste na zelo strmih pobočjih okoli tisočaka, kjer je zelo malo zemlje - povečini kamenje. Po prebranem, je pa tudi zelo dobra kurjava
Citiram:
Les je trd in težak. Njegova gostota je od 860 do 920 kg/m3. Njegov les zaradi trdote ni cenjen. Črni gaber je pomemben kot pionirska vrsta, ki porašča gola strma in topla pobočja.
Na Krasu rasteta oba, orientalski gaber (Carpinus orientalis) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Prvi je sicer značilen le za submediteranski del Slovenije, slednji poseljuje toploljubna rastišča, pogosto v kombinaciji z malim jesenom (Fraxinus ornus) po vsej Sloveniji.
Če bi želeli ustvariti živo mejo z vzorcem na sliki na prvi strani in to želite čim hitreje izberite vrbo. V sušnih krajih po domače rečeno rdečo beko, drugod po Sloveniji pa rumeno beko.
zuf, ideja . Vrbo se da tako fino prepletat, da bi lahko naredila živo mejo gosto, kot ona kupljena iz plastificirane žice. Večna in gosta, da nobena divjad ne pride skozi.
Nekaj takega? Ni potrebno zelo gosto zasaditi, ker že isto leto požene ogromno stranskih poganjkov, ki se prepletejo v obstoječo strukturo. Pri večini teh ograj se odstranjuje stranske poganjke, da ograja ohranja obliko vzorca. Več idej in slikovnega material tukaj. Najboljše se je držati navodil in skopati jarek in zapolniti jarek z obogateno zemljo ala kompost + prvotna zemlja. Potika se najboljše spomladi, ko zemlja odmrzne pa do konca aprila.
orhy, tudi če bobolino ne da linka, ti povem, da se vrba ukorenini, samo da vidi vodo ali vlažno zemljo. Hitro in zaprmej. V prvem letu je pri meni že v loncu s pičlo oskrbo zrasla čez pol metra. Če bi bila v dobri zemlji, bi po moje čez 1 meter.
. Do 170 cm sploh ne bo prišel . Raste na pusti pretežno peščeni strmi brežini, tik ob robu ceste. Pozimi faše sol, poleti vse odteče, vsake toliko kakšnega osmodi izpuh iz tovornjaka, ki tam obrača in se vzvratno zarije v živo mejo. Sredi junija ga prvič obrežem, ni veliko vej okoli pol metra, potem pa samo še šibek "narastek" enkrat septembra. Na takem mestu bi se najbrž vse drugo posušilo, saj se še gaber matra. Se mi zdi, da tista ena bukev znotraj razmere skoraj bolje prenaša.
.
. Vrbo se da tako fino prepletat, da bi lahko naredila živo mejo gosto, kot ona kupljena iz plastificirane žice. Večna in gosta, da nobena divjad ne pride skozi.
