Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kako izboljšati zbito ilovnato zemljo
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Kako izboljšati zbito ilovnato zemljo
(Prenos iz arhiva)
glej tudi Perlit, vermikulit
Iz teme Paprika 2014
Iz teme Paprika 2014
| mfranc je napisal/a: | ||
Paprika, zakaj pa ne bi zemljišče kultiviral na dolgi rok, kot "trajnostni razvoj" vseh gredic, ne samo za papriko. Saj v težki zemlji uspeva zelo malo kulturnih rastlin. Rabiš pa za težko zemljo dve komponenti: - prvo je pesek, ki ga dodajaš v odvisnosti od peska, ki je že v glini? (čeprav šele ilovica vsebuje peske) - predvsem pa veliko in trajno organske zrele snovi. To pa so zrel kompost, ta je najboljši! pa zrel hlevski (ali kompostiran) gnoj; lahko tudi kvalitetna, humusna zemlja , recimo nabran zgornji sloj v gozdu, itd. Seveda, tudi šoto lahko uporabiš, samo nesramno draga je. Lahko dodajaš kompostirane lesne odpadke, še bolje pa je, da jih dodajaš v kompostni kup - zrel kompost je najboljši! To je v končnem iznosu najcenejša in najkvalitetnejša izboljšava zemljišča! Seveda pa lahko gredo, dve, pospešeno kultiviraš s "turbo sistemi"  , eden je prekrivanje tal z organskimi snovmi (tudi z obrnjeno travno rušo), ali pa z "lasagna gardening", mimogrede, zakaj ne bi bil "gibanica vrtnarjenje" namesto lazanje   . Ampak to ni trajna rešitev.Vendar; paprika ne mara preveč frišnega materiala, zato ti za papriko priporočam res star kompost, ali preležan gnoj dodan že jeseni. Najslabša varianta bi bila uporaba slame; v glineni zemlji ne bi dobila zraka za razkroj, odvzemala bi papriki potreben dušik, in s svojim gnitjem pospešila tudi bolezni paprike. Sestavni del kultivinja zemljišča pa je tudi kolobarjenje. LP |
| bobolino je napisal/a: |
| Preberi si tudi teme o lasagna gardening, tako sva midva ustvarila rodovitno zemljo. Pa teme o vrtovih brez prekopavanja, pa zastirke. |
| paprika je napisal/a: |
| kakšen pesek imaš to v mislih? Premišljam da bi bila najboljša rešitev,da uporabim vermikompost od biobrazde. |
| mfranc je napisal/a: |
| Malo odvisno kaj ti je dostopno in cenejše, pa vendar: Idealen bi bil kremenčev pesek, ki je pH nevtralen, pri uporabi apnenca ali dolomita moraš kontrolirati višino pH vrednosti, da ne gre previsoko. Vermikompost je odlična zadeva, mogoče je malo drag???, žal pa ni dolgoročen ukrep za izboljšavo zemlje. Zemljo moraš napraviti zračno in za vodo propustno, to pa dosežeš z dodatkom peska in seveda z večjimi količinami organskih snovi. Sicer pa je veliko odvisno kakšno površino bi želel izboljšati. Ali govoriš o gartlcu, to je obhišni vrtiček za sprotno porabo zelenjave, ali govoriš o njivskih dimenzijah ...  .Pa v profil napiši od kje si, se je lažje pogovarjati in svetovati. LP |
Letos bom zaradi zračnosti tal dodal perlit,vermikulit ter peščeni pesek.
Ob preizkusu se je pokazalo da ima zemlja večji odstotek gline in če
se recimo kakšna gruda poleti presuši postane trdo kot beton.
Sadil v rastlinjaku ne bom v globino ,ampak bom nekako zaradi zračnosti korenin sadil zelo plitvo in potem rastline vsake toliko časa ogrnil.
Zanima me pa če dodajaš v zemljo kokosovo šoto a ta razpada potem
v zemlji še naprej in moti razvoj rastline,ker malo sumim , da sem imel lani zato toliko problemov z trohnenjem korenin na papriki saj sem ob presajanju
dodal v jamico nekaj kokosove šote.
Ob preizkusu se je pokazalo da ima zemlja večji odstotek gline in če
se recimo kakšna gruda poleti presuši postane trdo kot beton.
Sadil v rastlinjaku ne bom v globino ,ampak bom nekako zaradi zračnosti korenin sadil zelo plitvo in potem rastline vsake toliko časa ogrnil.
Zanima me pa če dodajaš v zemljo kokosovo šoto a ta razpada potem
v zemlji še naprej in moti razvoj rastline,ker malo sumim , da sem imel lani zato toliko problemov z trohnenjem korenin na papriki saj sem ob presajanju
dodal v jamico nekaj kokosove šote.
Kompost ali preprel gnoj na površino tal se meni zelo obnese. Nobenega predhodnega prekopavanja, v bistvu je dobrodošlo, da je zemlja v čim bolj naravnem stanju. V prvem letu je dobrodošlo 10-15cm komposta/preperelega gnoja, kasneje pa 3-5cm. Zemlja sama vsrka organsko snov in se s tem bogati ter izboljšuje, hkrati pa ostaja naravno kompaktna, kar je zelo pomembno za dobro rast rastlin.Nazadnje urejal/a zuf 10 Mar 2015 11:27; skupaj popravljeno 3 krat
Pomaga tudi klasična visoka greda . Tako sem sama sčasoma prišla do dobre vrtne zemlje. Vsako leto sem jo naredila na drugem delu vrta, preden smo si nabavili drobilnik.
Skopala jamo pol metra v globino
na dno nametala vse debelejše veje, stare trhle deske in podobno. Na to tanjše veje od zgodnjepomladanskega obrezovanja. Povrh vse, kar sem na parceli nagrabila ob jesenskem in spomladanskem čiščenju. Čez nezrel kompost in čisto na vrh vrnila izkopano zemljo, pomešano s presejanim kompostom. Tam, kjer je bila ilovica najhujša, sem gredo ponovila dvakrat v razmaku 3 let. Sedaj imam ilovico le še na brežini, kjer tole z gredo ni bilo možno. Je pa šlo za tisto pravo ilovico. Ko sem eno leto tam zakurila kup dračja, sem pobirala "žgane" kepe, trde kot opeka.
Skopala jamo pol metra v globino
na dno nametala vse debelejše veje, stare trhle deske in podobno. Na to tanjše veje od zgodnjepomladanskega obrezovanja. Povrh vse, kar sem na parceli nagrabila ob jesenskem in spomladanskem čiščenju. Čez nezrel kompost in čisto na vrh vrnila izkopano zemljo, pomešano s presejanim kompostom. Tam, kjer je bila ilovica najhujša, sem gredo ponovila dvakrat v razmaku 3 let. Sedaj imam ilovico le še na brežini, kjer tole z gredo ni bilo možno. Je pa šlo za tisto pravo ilovico. Ko sem eno leto tam zakurila kup dračja, sem pobirala "žgane" kepe, trde kot opeka.
Se komu kaj šajna kaj pominijo viola spodnji listi brokolija, gotovo je kaj z zemljo. Morda preveč organskega granulatnega gnojila?
Nekaj več tule http://forum.gartlc.si/gartlc-about47.html&highlight=
Nekaj več tule http://forum.gartlc.si/gartlc-about47.html&highlight=