lana je napisal/a: |
Vame sta že dva gada skočila ... ker to skoči direkt proti obrazu ... |
Zanimivo bi bilo, da bi ta srečanja malo bolj natančno opisala. Res me zanima, za kakšno situacijo je šlo.
Kače namreč ne skačejo. Lahko se sicer poženejo navzgor ali naprej nekaj decimetrov (koliko, je odvisno od njihove dolžine telesa), ampak vedno mora biti del njihovega telesa v stiku s podlago. Tudi če bi se gad postavil na konico repa (pa se ne more), bi to bilo manj kot en meter visoko in do mojega obraza bi mu manjkalo še vsaj pol metra.
Druga zgodba pa je, če greš npr. mimo skale, na kateri je kača v višini tvojega obraza. Če jo presenetiš, da se nima časa umakniti, se bo seveda poskušala braniti. Če ima možnost umika, se bo pa raje umaknila.
Prijatelj mi je opisoval svojo dogodivščino z gožem. Goža je presenetil, ko se je sončil in gož se odpravi naravnost proti njemu. Prijatelj se je ustrašil, da ga hoče gož napasti. Gož pa se je hotel samo skriti v grm, ki je bil za mojim prijateljem, saj je bilo to najbližje skrivališče. Nobene zlonamernosti, samo povsem normalna reakcija prestrašene živali.
Da se kača (pa tudi marsikatera druga žival) umika človeku, ki ga je strah, pa je tudi res. Ko sem prvič držala kačo v rokah, me je bilo kar precej strah. Kača je to čutila in mi je neprestano uhajala iz rok proti kolegici, katera se je ni bala. Po nekaj tednih vaje, ko sem se kače navadila, pa mi je mirno počivala okrog vratu. Še več. Ko sem želela otrokom pokazati, kako se kača ustraši nenadnih gibov in sem ji pred očmi z roko zamahnila, ni niti trznila. Čutila je, da sem sproščena in da ji nočem nič hudega. In ko so bili otroci v krogu okrog kače, je ta vedno šla proti tistim, ki so se je najmanj bali.
Zato sem prepričana, da se nam bo vsaka kača umaknila takoj, ko se bo počutila ogroženo, če bo imela možnost umika.