Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Izlet v rožnik Na Guni
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Izlet v rožnik Na Guni
(Prenos iz arhiva)
Včeraj je bil dan za dušo.
Za vse tiste, ki niste bili z nami, in za vse tiste, ki ste želeli, pa niste mogli, sem pripravila par besed o vrtu Na Guni.
Od doma smo se odpravile na komot, Dodo se je pri meni še malo sprehodila Po malem neurejenem in neobrezanim rožnem vrtu, potem pa hop do Poezije in na pot. Ob čveku je čas prehitro minil, povedale si nismo niti pol vsega, ko smo se po ovinkih soteske Soče vozile proti proti Doli.
Ker je Doli namreč rekla, da gremo po dveh ovinkih desno. Po dveh ovinkih desno ni bilo ničesar, še po dveh naslednjih niti, še po dveh naslednjih spet samo pogled proti deroči reki. Potem, ko smo naredile od tiste začetne točke že ene sto ovinkov, pa smo končno na desni ugledale odcep.
Doli je na ovinke zgleda že tako imuna, da šteje med slednje samo tiste, ki obrnejo za 180 stopinj.
Preko vasi do njene hiše ni bilo težav in tudi hišo smo hitro prepoznale. Je ne moreš zgrešit, ovita je v okrasno trto in vrtnice. Vse urejeno, obrezano.
Pred hišo številni lonci s trajnicami, roženkravt… dišeč, krasen. In polno vrtnic.
V hiši nas je pričakala še Arena in potem smo …ja, klepetale, kaj drugega. In vse je bilo naenkrat lepo in prav in tako kot mora biti. Doli se je vrtela po kuhinji, na mizo zlagala eno dobroto za drugo, pile smo domač bezgov sirup in na skoraj pozabile na vrtnice. Tam nekje v času kosila smo se odpravile na Guno, ki je pravzaprav čez cesto.
Guno zapirajo železna vrata. Že na začetku zaslutiš, da se za vrati skriva nekaj posebnega. Kako poseben je vrt, se zaveš šele, ko si naredil cel krog. Doli je tu ostvarila nekaj … ma ne najdem besed, no. To je potrebno videti. Vse je hkrati tako naravno in urejeno, preprosto in zapleteno, samoniklo in planirano.
Vrt je sonaravni, na njem raste staro, visokodebelno sadno drevje, zelenjava, zelišča, številne trajnice in grmovnice in pa seveda vrtnice, ki so tiste, ki so na vrt prišle zadnje. Vse je komponirano skupaj tako zelo z občutkom kot da zgleda, da ga je ustvarila narava sama.
Doli sadi večinoma stare sorte, veliko je tudi botaničnih in seveda modernih, ki ponavljajo cvetenje, ampak čisto nobena ni izstopajoča saj je z občutkom izbrala take, ki so na videz »kot že od nekdaj«.
Gredice so zamejene s kamenjem in debli, vrtnice plezajo po nosilcih, ki jih je doli sama naredila s podrtih dreves, pot se prijetno uvija sem in tja in nas počasi pelje na dno brežine, od tam pa spet nazaj na vrh.
Na vrhu pa na senčni jasi … ahhh…. leseni klopci in lesena miza, med dvema drevesoma pa razpeta mreža.
Ki si si jo je privoščila Dodo ali pa si je mreža njo. Še ugotavljamo.
Me sedaj počivamo v senčki, jemo domače dobrote in pijemo domač jabolčnik, vi pa greste lahko medtem na virtualni sprehod med vrtnice po vrtu.
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Za vse tiste, ki niste bili z nami, in za vse tiste, ki ste želeli, pa niste mogli, sem pripravila par besed o vrtu Na Guni.
Od doma smo se odpravile na komot, Dodo se je pri meni še malo sprehodila Po malem neurejenem in neobrezanim rožnem vrtu, potem pa hop do Poezije in na pot. Ob čveku je čas prehitro minil, povedale si nismo niti pol vsega, ko smo se po ovinkih soteske Soče vozile proti proti Doli.
Ker je Doli namreč rekla, da gremo po dveh ovinkih desno. Po dveh ovinkih desno ni bilo ničesar, še po dveh naslednjih niti, še po dveh naslednjih spet samo pogled proti deroči reki. Potem, ko smo naredile od tiste začetne točke že ene sto ovinkov, pa smo končno na desni ugledale odcep.
Doli je na ovinke zgleda že tako imuna, da šteje med slednje samo tiste, ki obrnejo za 180 stopinj.
Preko vasi do njene hiše ni bilo težav in tudi hišo smo hitro prepoznale. Je ne moreš zgrešit, ovita je v okrasno trto in vrtnice. Vse urejeno, obrezano.
Pred hišo številni lonci s trajnicami, roženkravt… dišeč, krasen. In polno vrtnic.
V hiši nas je pričakala še Arena in potem smo …ja, klepetale, kaj drugega. In vse je bilo naenkrat lepo in prav in tako kot mora biti. Doli se je vrtela po kuhinji, na mizo zlagala eno dobroto za drugo, pile smo domač bezgov sirup in na skoraj pozabile na vrtnice. Tam nekje v času kosila smo se odpravile na Guno, ki je pravzaprav čez cesto.
Guno zapirajo železna vrata. Že na začetku zaslutiš, da se za vrati skriva nekaj posebnega. Kako poseben je vrt, se zaveš šele, ko si naredil cel krog. Doli je tu ostvarila nekaj … ma ne najdem besed, no. To je potrebno videti. Vse je hkrati tako naravno in urejeno, preprosto in zapleteno, samoniklo in planirano.
Vrt je sonaravni, na njem raste staro, visokodebelno sadno drevje, zelenjava, zelišča, številne trajnice in grmovnice in pa seveda vrtnice, ki so tiste, ki so na vrt prišle zadnje. Vse je komponirano skupaj tako zelo z občutkom kot da zgleda, da ga je ustvarila narava sama.
Doli sadi večinoma stare sorte, veliko je tudi botaničnih in seveda modernih, ki ponavljajo cvetenje, ampak čisto nobena ni izstopajoča saj je z občutkom izbrala take, ki so na videz »kot že od nekdaj«.
Gredice so zamejene s kamenjem in debli, vrtnice plezajo po nosilcih, ki jih je doli sama naredila s podrtih dreves, pot se prijetno uvija sem in tja in nas počasi pelje na dno brežine, od tam pa spet nazaj na vrh.
Na vrhu pa na senčni jasi … ahhh…. leseni klopci in lesena miza, med dvema drevesoma pa razpeta mreža.
Ki si si jo je privoščila Dodo ali pa si je mreža njo. Še ugotavljamo.
Me sedaj počivamo v senčki, jemo domače dobrote in pijemo domač jabolčnik, vi pa greste lahko medtem na virtualni sprehod med vrtnice po vrtu.
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Že na rožnikih so slike obljubljale pravo lepoto, a nikoli take, kot je v resnici... In obsežnosti vrta, povezanosti narave in sodelovanja z človekom. Prepletanja so harmonična in govorijo o lastnici. Vsak kotiček - vrtna sobana pove svojo zgodbo. V vsaki se kaj skriva, klopca, lesene opore, kamenči, hlodi, vrvi, trajnice, ramblerji, velikanski rožni grmi. Bila sem osupla od vsega. Prelepih labirintov, vsakršnih vrst zelenih preprog, zelišč, trajnic, delček zelenjavnega vrta skrit v eni sobici... Tudi meni je takoj ob vstopu v vrt zmanjkalo besed. Nepopisno mirno, a tako mogočno živo. Zame je to vrt vrhunskosti v mojem podeželskem pogledu, ki mi je tudi najljubši od vseh stilov vrta. Ko sem se usedla na majhno doma narejeno klopco, že v prvem delu ogleda, sem zavohala tisti vonj iz otroštva pri mojih starih starših v Kobdilju, ob starem kamnitem vodnjaku v senci kakija. Blizu dišeče vrtnice, katerih cvetovi so se takoj osuli, vlaga in opojni vonj. Podoživela sem te trenutke.
Don Juan je ogromen, zdrav in zadovoljen, zato pleza zelo visoko ob hiši
Dolina miru
Doli je dobro začutila okolje in posestvo, katero je že samo po sebi tako naravno lepo. Zaznamovali so ga že predniki, saj so tudi zasajena drevesa tista, katera ustvarjajo mističnost Gune. Doli je to kar je dobila, samo še oplemenitila in to kako! Prav stare vrtnice in ramlerji so tisti, ki so prišli v tako okolje, v katerem najbolj zasijejo - prišli so domov.
Zasijejo galke z svojimi prekrasnimi barvami. Zasije cela Guna...
Doli, nekateri govorijo da so vrtnice preseravanje - jaz jim odgovarjam samo to :vrtnice so ČUTENJE.
Don Juan je ogromen, zdrav in zadovoljen, zato pleza zelo visoko ob hiši
Dolina miru
Doli je dobro začutila okolje in posestvo, katero je že samo po sebi tako naravno lepo. Zaznamovali so ga že predniki, saj so tudi zasajena drevesa tista, katera ustvarjajo mističnost Gune. Doli je to kar je dobila, samo še oplemenitila in to kako! Prav stare vrtnice in ramlerji so tisti, ki so prišli v tako okolje, v katerem najbolj zasijejo - prišli so domov.
Zasijejo galke z svojimi prekrasnimi barvami. Zasije cela Guna...
Doli, nekateri govorijo da so vrtnice preseravanje - jaz jim odgovarjam samo to :vrtnice so ČUTENJE.
| Poezija je napisal/a: |
Doli, nekateri govorijo da so vrtnice preseravanje - jaz jim odgovarjam samo to :vrtnice so ČUTENJE. |
Tale stavek me je pa prav zbodel. Vrtnice so tudi zame bistvo čutenja. Težko je nekomu, ki ni podobnega mnenja, razložiti zakaj. Pravi človek to preprosto začuti, brez nepotrebnih besed in globokega razmišljanja.
Potegnejo te vase, tiho in počasi, sploh se ne zavedaš, kdaj se tvoje življenje začne vrteti okoli vrtnic. Razmišljaš o njih, jih iščeš, se učiš, dosti stvari začneš primerjati z njimi. Ko jih še poimenuješ, postanejo tvoje prijateljice, skoraj kot ljudje. Ne mine več dan brez njih, tako ali drugače so ob tebi. Opaziš jih pri vsaki še tako drobni dekoraciji, ki je prej šla mimo tebe, brez da bi v tebi ostala sled za njo. Ko se tega zaveš, je že prepozno... ali pa se šele prav začne...
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Zdaj sem pa ostala kar brez besed, kakšen lep vrt. Moram še jaz poslikati svoje vrtnice, izbiram večinoma takšne, ki opojno dišijo. Ljudje se ne morejo načuditi kako lepo dišijo. lp_________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
https://picasaweb.google.com/home
kako lepo! Mi je že voda povedala ja, kako lepo je pri tebi. 
In tele slike so tudi mojstrske, je treba vedet kaj ujet