v našem rastlinjaku uspešno prezimuje.
Trdovratna nadloga.
Ali mogoče ve koliko dnevni razvojni cikel ima,saj se ga lahko z pravočasnim
večkratnim škropljenjem z eko zadevami znebimo.Nazadnje urejal/a paprika 06 Feb 2014 18:18; skupaj popravljeno 1 krat
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rastlinjakov ščitkar
Po navadi zimo lepo preživi, mora pa obstajati dejavnik zaradi katerega le ni tako obstojen (rastlinjakov ščitkar), da bi bil po vrtovih stalno prisoten z po možnosti eksponentno potenco razmnoževanja.
Torej obstaja neznanka. (vsaj v mojem poznavanju tega škodljivca)
Lahko pa predstavim svojo lanskoletno izkušnjo s to tegobo.
V rastlinjaku gojim paradižnik, papriko, kumare in melancane za lastne potrebe in kot je to tudi običajno je v takšnih pogojih velik pritisk raznovrstnih škodljivcev. V večini so to pršica, r. ščitkar, trips ali resar, uši in na figi kapar. Lanskoletna praksa mi daje upanje, da le obstaja rešitev. Kot že rečeno sem se škodljivcev lansko leto prvič loteval z povsem biološkim pristopom in z rezultati sem bil zelo zadovoljen. Seveda to ne pomeni ničelno prisotnost, vendar pa dovolj omejeno, da so rastline uspevale in obrodile na pogled zelo zadovoljivo, lahko bi celo rekel, da zelo bogato.
Kako sem se loteval težave:
Škropiti sem pričel sredi poletja (ocena po spominu), ko so škodljivci pričeli kazati malce večjo prisotnost. Prvo škropljenje sem opravil z neem oljem, vsa nadaljnja pa z izmenjevanjem cimetovega olja, blago razrečenega pelinovega in hrenovega čaja. Ko je slučajno zmanjkalo cimetovega olja, sem ga nadomestil z timijanovim. Kar je pač bilo pri roki. Ob vsakem škropljenju sem mešanici dodal vodikov peroksid. Praviloma sem teretma ponavljal vsak teden, čeprav je resnica, da kakšen teden tudi nisem utegnil. Uporabljal sem motorno škropilnico, rastline pa sem dobesedno omočil, s spodnje in zgornje strani listov in stebel. S tem početjem sem vztrajal do poznega poletja, proti jeseni redkeje, na koncu pa sem že izgubil vztrajnostni moment. Se je pa tedaj že ohladilo in je s tem zbledela tudi agresivnost škodljivcev. Pridelka je bilo v jeseni veliko obratno sorazmerno pa opažene prisotnosti ne zaželjenih bitij. Saj veste, selektivni vid. Kmalu po zadnjem obiranju sem ostranil vse rastline iz rastlinjaka. Upam, da tudi večino zalege. Plevela ni in ga tudi ne sme biti, sicer ta predstavlja most do prvih spomladanskih sadik.
Pozabil sem omeniti še gosenice, ki objedajo paradižnike in paprike. Prisotnost je bila zanemarljiva v primerjavi z predhodno sezono, ko je bil moj odpor 0 (nič)
No, to so moje enoletne izkušnje in če bo to leto podobno, potem je pristop vsaj za moja pričakovanja sprejemljiv.
Leto pred tem je bila moja strategija nič boja proti škodljivcem, oziroma ignoriranje. Ti so bili pričakovano pre-premočni, jaz pa sit zalivanja ter lačen pridelka.
Neprecenljivo je tudi to, da lahko škropim v kratkih hlačah in brez plinske maske, halje, dolgih rokavov itd. Ob misli na vse te reči se mi obrača želodec.
Feel free, happy and healthy.
Torej obstaja neznanka. (vsaj v mojem poznavanju tega škodljivca)
Lahko pa predstavim svojo lanskoletno izkušnjo s to tegobo.
V rastlinjaku gojim paradižnik, papriko, kumare in melancane za lastne potrebe in kot je to tudi običajno je v takšnih pogojih velik pritisk raznovrstnih škodljivcev. V večini so to pršica, r. ščitkar, trips ali resar, uši in na figi kapar. Lanskoletna praksa mi daje upanje, da le obstaja rešitev. Kot že rečeno sem se škodljivcev lansko leto prvič loteval z povsem biološkim pristopom in z rezultati sem bil zelo zadovoljen. Seveda to ne pomeni ničelno prisotnost, vendar pa dovolj omejeno, da so rastline uspevale in obrodile na pogled zelo zadovoljivo, lahko bi celo rekel, da zelo bogato.
Kako sem se loteval težave:
Škropiti sem pričel sredi poletja (ocena po spominu), ko so škodljivci pričeli kazati malce večjo prisotnost. Prvo škropljenje sem opravil z neem oljem, vsa nadaljnja pa z izmenjevanjem cimetovega olja, blago razrečenega pelinovega in hrenovega čaja. Ko je slučajno zmanjkalo cimetovega olja, sem ga nadomestil z timijanovim. Kar je pač bilo pri roki. Ob vsakem škropljenju sem mešanici dodal vodikov peroksid. Praviloma sem teretma ponavljal vsak teden, čeprav je resnica, da kakšen teden tudi nisem utegnil. Uporabljal sem motorno škropilnico, rastline pa sem dobesedno omočil, s spodnje in zgornje strani listov in stebel. S tem početjem sem vztrajal do poznega poletja, proti jeseni redkeje, na koncu pa sem že izgubil vztrajnostni moment. Se je pa tedaj že ohladilo in je s tem zbledela tudi agresivnost škodljivcev. Pridelka je bilo v jeseni veliko obratno sorazmerno pa opažene prisotnosti ne zaželjenih bitij. Saj veste, selektivni vid. Kmalu po zadnjem obiranju sem ostranil vse rastline iz rastlinjaka. Upam, da tudi večino zalege. Plevela ni in ga tudi ne sme biti, sicer ta predstavlja most do prvih spomladanskih sadik.
Pozabil sem omeniti še gosenice, ki objedajo paradižnike in paprike. Prisotnost je bila zanemarljiva v primerjavi z predhodno sezono, ko je bil moj odpor 0 (nič)
No, to so moje enoletne izkušnje in če bo to leto podobno, potem je pristop vsaj za moja pričakovanja sprejemljiv.
Leto pred tem je bila moja strategija nič boja proti škodljivcem, oziroma ignoriranje. Ti so bili pričakovano pre-premočni, jaz pa sit zalivanja ter lačen pridelka.
Neprecenljivo je tudi to, da lahko škropim v kratkih hlačah in brez plinske maske, halje, dolgih rokavov itd. Ob misli na vse te reči se mi obrača želodec.
Feel free, happy and healthy.
Vodikov peroksid (30%, ki se ga dobi v trgovinah) sem mešal v 0,2% koncentraciji. To je 2ml peroksida na 1l vode. Približno, namreč bral sem že izjave, ko so uporabljali občutno močnejšo koncentracijo.
Vloga peroksida je bolj splošno krepčilna kolikor sem dobil vtis iz prebranega. Zaradi sproščanja kisika naj bi poleg odvračanja škodljivcev igral večjo vlogo pri preprečevanji pa tudi zatiranju bolezni.
To trdijo ljudje, ki ga uporabljajo že veliko let in rezultati naj nebi izostajali. Povezav si nisem shranjeval in tako sem verjetno zelo verodostojen.
Toda pozor !!! Koncentriran VODIKOV PEROKSID je zelo jedek in tako nevaren za organizem. Uporabljajte zaščitna sredstva, to je očala in primerne rokavice. Razigrane otroke zadržite vstran, enako tudi psičke, mucke itd. Previdno !!!
Razrečen ni nevaren za kožo, ga pa je potrebno takoj poškropiti po rastlinah saj je drugače brez učinka.
----------------------------------
Zaradi uporabe nerazkuženega komposta se mi je lani, pri jajčevcih pojavljala fuzarijska uvelost rastlin. Kolikor sem uspel izbrskati je biološki pristop do te bolezni ustvarjanje pogojev v katerih rastlina dovolj hitro prirašča na koreninskem sistemu in tako prehiteva razvoj bolezni. Menda je dovolj močna rastlina prag, ko bolezen oslabi in je ni opaziti. Te malancane sem dodatno zalival s takšno koncentracijo peroksida, vendar po mojem mnenju premalo pogosto in bolezen se je v sicer zelo skromnem obsegu ohranjala do jeseni. Zanimivo, na nekaj rastlinah so znaki bolezni povsem izginili, sem pa opazil nenavadno bujnost vseh rastlin. Domišljam si, da sem za to zaslužen jaz in peroksid. Pridelka je bilo dovolj in to šteje.
Letos ne bom menjal zemlje in bom nadaljeval s peroksidom. Namenoma, v preizkus.
Slika bolezni:
Vloga peroksida je bolj splošno krepčilna kolikor sem dobil vtis iz prebranega. Zaradi sproščanja kisika naj bi poleg odvračanja škodljivcev igral večjo vlogo pri preprečevanji pa tudi zatiranju bolezni.
To trdijo ljudje, ki ga uporabljajo že veliko let in rezultati naj nebi izostajali. Povezav si nisem shranjeval in tako sem verjetno zelo verodostojen.
Toda pozor !!! Koncentriran VODIKOV PEROKSID je zelo jedek in tako nevaren za organizem. Uporabljajte zaščitna sredstva, to je očala in primerne rokavice. Razigrane otroke zadržite vstran, enako tudi psičke, mucke itd. Previdno !!!
Razrečen ni nevaren za kožo, ga pa je potrebno takoj poškropiti po rastlinah saj je drugače brez učinka.
----------------------------------
Zaradi uporabe nerazkuženega komposta se mi je lani, pri jajčevcih pojavljala fuzarijska uvelost rastlin. Kolikor sem uspel izbrskati je biološki pristop do te bolezni ustvarjanje pogojev v katerih rastlina dovolj hitro prirašča na koreninskem sistemu in tako prehiteva razvoj bolezni. Menda je dovolj močna rastlina prag, ko bolezen oslabi in je ni opaziti. Te malancane sem dodatno zalival s takšno koncentracijo peroksida, vendar po mojem mnenju premalo pogosto in bolezen se je v sicer zelo skromnem obsegu ohranjala do jeseni. Zanimivo, na nekaj rastlinah so znaki bolezni povsem izginili, sem pa opazil nenavadno bujnost vseh rastlin. Domišljam si, da sem za to zaslužen jaz in peroksid. Pridelka je bilo dovolj in to šteje.
Letos ne bom menjal zemlje in bom nadaljeval s peroksidom. Namenoma, v preizkus.
Slika bolezni:
Danes sem spoznal še eno "vrlino" plevela. Poplel sem gredico z lonicero, da namestim protiplevelno tkanino. Hja, kar nekaj tednov sem cincal z tehniko prekrivanja, plevel je medtem rastel in postal pravo ščavje 
.
In iz tega ščavja so se dvigali kar mali roji bele muhe
- takoj zraven pa so postavljeni lonci z paradižnikom in čiliji. Za katere letos zapriseženo trdim, da na terasi niso bili deležni te nadloge! Sedaj si kar ne upam od blizu ogledati paradižnikov 
.
LP_________________mfranc
.In iz tega ščavja so se dvigali kar mali roji bele muhe
- takoj zraven pa so postavljeni lonci z paradižnikom in čiliji. Za katere letos zapriseženo trdim, da na terasi niso bili deležni te nadloge! Sedaj si kar ne upam od blizu ogledati paradižnikov .LP_________________mfranc
Tako je bilo lani pri meni. Ščitkar je bil povsod, na vseh rastlinah. Na plevelu, petršilju, nizek fižol sem vrgla kar ven, pa seveda na paradižnikih, jajčevcih, rožah. Letos sem nekaj tednov nazaj opazila le par primerkov. Očitno je neem tonik lani pomagal. Sem pa ponekod škropila tudi nekaj dni zapored, ker je bilo te nadloge res ogromno.
včeraj sem le škropil z neem tonikom, prav vse plodovke. Upam na učinek proti ščitkarju, na čilijih pa predvsem na uši. Letos sem imel z njimi velike težave, ampak samo na nekaj čilijih in potem še na jajčevcih.
Ste opazili, pri novem neem toniku (kupljen letos) so prepolovili priporočeno koncentracijo. Od prejšnih 10 - 20 ml na 1,0 l vode, na 5 - 10 ml.
Moram vprašati dobavitelja, zakaj so to storili
.
LP_________________mfranc
Ste opazili, pri novem neem toniku (kupljen letos) so prepolovili priporočeno koncentracijo. Od prejšnih 10 - 20 ml na 1,0 l vode, na 5 - 10 ml.
Moram vprašati dobavitelja, zakaj so to storili
.LP_________________mfranc