Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Albizia - albicija
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Albizia - albicija
(Prenos iz arhiva)
Albizia julibrissin - albicija je zelo dekorativno listopadno drevo, ki dobro uspeva v toplih krajih. Izvira iz Azije. Drevo je zanimivo zaradi svoje dežnikaste krošnje, drobnih, dvojno pernatih listov, ki se v oblačnem vremenu in v mraku zaprejo in zaradi posebnih čopastih, kot puh nežnih roza socvetij, ki poleti krasijo drevo. Jeseni se iz cvetov razvijejo ploščati stroki s semeni. Spomladi zelo pozno ozeleni, med zadnjimi. Za nekoga, ki bi želel svetlo senco drevesa predvsem takrat, ko je sonce moteče in najbolj žge, bi to lahko bilo idealno drevo.
Zaradi vseh navedenih dobrih lastnosti je postala albicija v zadnjih desetletjih na Goriškem priljubljeno drevo, tako v javnih nasadih, kot na domačih dvoriščih.
Žal je pred kakimi dvanajstimi leti preko Italije k nam prišla azijska bolšica, škodljivec, ki izsesava liste tega drevesa. Škodljivec ima v eni sezoni več rodov. Pojav je bil kot eksplozija, na vseh albicijah je kar naenkrat mrgolelo teh žuželk. Listje je že sredi poletja začelo izgubljati svojo svežino, rumeneti in predčasno odpadati. Tudi cvetja je bilo manj ali pa nič. Predvsem je moteče, da bolšica izloča veliko medene rose. Kdor je imel pod albicijo klopco, parkiran avto ali drugo okrasno grmičevje, je ugotovil, da je bilo vse to že v nekaj urah polno lepljive tekočine in belih voskastih nitk. Če tega ni sproti odstranjeval, je vse skupaj postalo še črno, sajasto od gliv. Stanje se tudi v naslednjih letih ni izboljšalo. Ker veliko ljudi svojih dvorišč ni želelo zastrupljati z insekticidi, se je raje odpovedalo albiciji. Tudi več sosedov je posekalo prej tako občudovana drevesa. Pod našo albicijo je samo trava (poleti pa se zaradi suše še ta posuši), zato se nismo odločili, da bi se drevesu kar odrekli, smo mu pa pred tremi leti požagali vse veje praktično do debla. Ker je albicija hitro rastoče drevo, je od takrat že skoraj dosegla prejšnjo velikost. Napad bolšice je bil v zadnjih dveh letih znosnejši. Še posebej lani je bilo škodljivcev manj in albicija je spet lepo cvetela. Mogoče je k temu prispevala bolj hladna oz. dolga zima, mogoče se množijo sovražniki teh bolšic. Veliko ptic, ki pozimi prihaja po zrnje v ptičjo krmilnico, obešeno pod krošnjo albicije, poseda po njenih vejah in nekaj kljuva. Poleti pa na njej opažam vse več drobnih rumenih pikapolonic. A na novo albicije zaenkrat ne bi sadila.
Albicijo lahko razmnožujemo s semeni. V ugodnih pogojih se tudi na gredicah v bližini starih dreves pojavi kak mlad sejanček. Sicer pa velja albicija v nekaterih predelih sveta za invazivno tujerodno rastlino.
Zaradi vseh navedenih dobrih lastnosti je postala albicija v zadnjih desetletjih na Goriškem priljubljeno drevo, tako v javnih nasadih, kot na domačih dvoriščih.
Žal je pred kakimi dvanajstimi leti preko Italije k nam prišla azijska bolšica, škodljivec, ki izsesava liste tega drevesa. Škodljivec ima v eni sezoni več rodov. Pojav je bil kot eksplozija, na vseh albicijah je kar naenkrat mrgolelo teh žuželk. Listje je že sredi poletja začelo izgubljati svojo svežino, rumeneti in predčasno odpadati. Tudi cvetja je bilo manj ali pa nič. Predvsem je moteče, da bolšica izloča veliko medene rose. Kdor je imel pod albicijo klopco, parkiran avto ali drugo okrasno grmičevje, je ugotovil, da je bilo vse to že v nekaj urah polno lepljive tekočine in belih voskastih nitk. Če tega ni sproti odstranjeval, je vse skupaj postalo še črno, sajasto od gliv. Stanje se tudi v naslednjih letih ni izboljšalo. Ker veliko ljudi svojih dvorišč ni želelo zastrupljati z insekticidi, se je raje odpovedalo albiciji. Tudi več sosedov je posekalo prej tako občudovana drevesa. Pod našo albicijo je samo trava (poleti pa se zaradi suše še ta posuši), zato se nismo odločili, da bi se drevesu kar odrekli, smo mu pa pred tremi leti požagali vse veje praktično do debla. Ker je albicija hitro rastoče drevo, je od takrat že skoraj dosegla prejšnjo velikost. Napad bolšice je bil v zadnjih dveh letih znosnejši. Še posebej lani je bilo škodljivcev manj in albicija je spet lepo cvetela. Mogoče je k temu prispevala bolj hladna oz. dolga zima, mogoče se množijo sovražniki teh bolšic. Veliko ptic, ki pozimi prihaja po zrnje v ptičjo krmilnico, obešeno pod krošnjo albicije, poseda po njenih vejah in nekaj kljuva. Poleti pa na njej opažam vse več drobnih rumenih pikapolonic. A na novo albicije zaenkrat ne bi sadila.
Albicijo lahko razmnožujemo s semeni. V ugodnih pogojih se tudi na gredicah v bližini starih dreves pojavi kak mlad sejanček. Sicer pa velja albicija v nekaterih predelih sveta za invazivno tujerodno rastlino.
Lepo opisano, predvsem pa zanimive izkušnje iz prakse, čeravno so te skoraj tragične.
Praviš, da na vašem koncu lepo uspeva in s sliko to dokazuješ . Sprašujem te po morebitnih občutkih, vtisih, ali pač mnenju glede njene vzdržnosti na celinskem zimskem mrazu. Kaj meniš? V virih je ponekod navedena vzdržnost do Z 5 ali skoraj -30°C, kar se mi zdi kar neverjetno. Po zelenju in cvetju mi deluje tako zelo eksotična in nežna, da kar ne morem verjeti za njeno obstojnost v naši celinski klimi.
Verjetno te je po vseh težavah nesmiselno spraševati po kakšnem semenu ali mali rastlinici za preizkušanje.
Praviš, da na vašem koncu lepo uspeva in s sliko to dokazuješ . Sprašujem te po morebitnih občutkih, vtisih, ali pač mnenju glede njene vzdržnosti na celinskem zimskem mrazu. Kaj meniš? V virih je ponekod navedena vzdržnost do Z 5 ali skoraj -30°C, kar se mi zdi kar neverjetno. Po zelenju in cvetju mi deluje tako zelo eksotična in nežna, da kar ne morem verjeti za njeno obstojnost v naši celinski klimi.
Verjetno te je po vseh težavah nesmiselno spraševati po kakšnem semenu ali mali rastlinici za preizkušanje.
Različni viri si res niso enotni o njeni vzdržljivosti. Najbolje bi bilo preizkusiti. Z vsemi podnebnimi spremembami se itak spreminjajo geografske meje, kje kaj uspeva.
Zdaj visi z vej samo še par manjših posušenih strokov. Verjetno je kvaliteta semen v njih bolj slaba, a lahko jih pošljem. Sporoči naslov na ZS. Če bom spomladi opazila kakšen sejanček, bom sporočila. Zdaj jih ni. Če s temi semeni ne bo sreče, jih lahko pošljem še jeseni. Lp Mirosa
Zdaj visi z vej samo še par manjših posušenih strokov. Verjetno je kvaliteta semen v njih bolj slaba, a lahko jih pošljem. Sporoči naslov na ZS. Če bom spomladi opazila kakšen sejanček, bom sporočila. Zdaj jih ni. Če s temi semeni ne bo sreče, jih lahko pošljem še jeseni. Lp Mirosa
Moji starši so albicijo posadili dobrih 25 let nazaj in že takrat je poleti del terase, ki je bil pod njo, bil ves lepljiv. Tako da mislim, da to ni zaradi škodljivca ampak je to njena lastnost.
Takrat se tudi spomnim, da so jo posadili pred hoteli v Sansimonu ker je bilo kot idealno drevo za park plac, ker je naredilo široko senco in hitro raslo a so jih hitro posekali.
Pa opozarjali so, da je njena medičina za čebele strupena oz. da jih omamlja._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Takrat se tudi spomnim, da so jo posadili pred hoteli v Sansimonu ker je bilo kot idealno drevo za park plac, ker je naredilo široko senco in hitro raslo a so jih hitro posekali.
Pa opozarjali so, da je njena medičina za čebele strupena oz. da jih omamlja._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...