Je pa kar nekaj različnih zadetkov na Google slike, če vtipkamo: kitchen nano garden
L.p.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vzgoja pod umetno svetlobo
Fantje, vsa čast vam, res ste znalci, jaz te znanosti ne dohajam. Bi bila vesela, če je mogoče kdo iznašel kaj primernega (saj ni potrebno, da se čisto približa idealnemu), kar se da kupiti tudi v naših trgovinah po spodobni ceni (ali kje bližje v Evropi). Rabim za dodatno osvetlitev pikirančkov v plastenjakcu 2x3 M. 
_________________Živeti na podeželju je najlepše!
_________________Živeti na podeželju je najlepše!Lumni so enota za svetlobni tok, ki ga svetilo oddaja sešteto v vse smeri. Če je svetilo usmerjeno, gre veči del tega toka v eno smer, lahko pa neusmerjeno svetilo zapremo v škatlo iz ogledal, in dobimo podoben efekt, vsa svetloba iz vira bo pristala na zemlji in sadikah, kjer se meri z luxi.
Še enkrat bi vprašal glede točkastega vira, verjetno je povsem neprimeten, saj listi v senci ne dobijo nič svetlobe, zato moja ideja o usmerjeni žarnici nad rastlinami odpade. Morda bi bila dobra v prvi fazi ali pa še to ne, ker ni svetlobe s strani, se bodo sejančki potegnili da ne bo res. Kaj sploh povzroči potegnjenost, premalo svetlobe nasploh ali če ni svetlobe iz strani in rastlinica misli, da je obdana s konkurenco in hiti čim višje, da bi prerasla konkurenco.
Še enkrat bi vprašal glede točkastega vira, verjetno je povsem neprimeten, saj listi v senci ne dobijo nič svetlobe, zato moja ideja o usmerjeni žarnici nad rastlinami odpade. Morda bi bila dobra v prvi fazi ali pa še to ne, ker ni svetlobe s strani, se bodo sejančki potegnili da ne bo res. Kaj sploh povzroči potegnjenost, premalo svetlobe nasploh ali če ni svetlobe iz strani in rastlinica misli, da je obdana s konkurenco in hiti čim višje, da bi prerasla konkurenco.
Res je, vedno je dan podatek za skupni svetlobni tok, ne glede na to, v katero smer svetilo distribuira svetlobo. Svetlobni tok je količina, lahko ga primerjamo z ostalimi tokovi, npr. el. tok, vodni tok. Mi se tule pogovarjamo bolj o potokih in potočkih 
.
Svetlobni tok v lm je osnovni podatek, iz njega enostavno dobimo osvetljenost na neki površini, ker je enačba čisto preprosta: Svetlobni tok 1 lm nam da osvetljenost 1 lux na enem m2 površine. Če imamo svetilo s svetlobnim tokom 3000 lm, bomo imeli na 1 m2 osvetljenost 3000 lx. Seveda, če smo na ta kvadratni meter usmerili čisto ves sv. tok svetilke, lahko tudi s škatlo iz ogledal! Če ta sv. tok usmerimo na površino 0,5 m2, dobimo osvetljenost 6000 lx, in obratno, na 2 m2 dobimo 1500 lx.
To je zelo idealizirano; če imamo svetilko brez kvalitetnega vgrajenega reflektorja, in svetlobo usmerimo z odbojniki iz navadne alu folije, se nam izgubi (absorbira) 30-40 % odbite svetlobe. Vrhunski, zrcalni reflektorji izgubijo samo cca 10 % svetlobe. Tudi enakomernost osvetlitve je idealizirana in odvisna od oblike svetila in odbojnikov, tule govorimo o povprečju.
Pri profi izračunih osvetljenosti upoštevamo še zaprašenost svetila, odbojnikov, staranje svetila itd., kar pa tule raje ne komplicirajmo
.
Točkasti vir ni tako hud problem, saj ga v praksi takoj omejimo z odbojniki, ponavadi so že v sklopu svetilke, potem pa še mi. V praksi je točkasto sijalo navadna žarnica na žarilno nitko, brez reflektorja, "širma", ki visi na štriku, pendi in sveti na vse strani. Točkasto svetilo, deloma že usmerjeno, z danim kotom sevanja, kot so npr. tele led svetilke, kar kličejo po vertikalnih odsevnikih (škatli), ki dodatno usmerijo svetlobo (iz druge smeri) na rastline.
Pemajhna osvetljenost spodnjih listov pa je lahko problem tudi pri sončni svetlobi, saj vemo - prekošate rastline, posajene preveč skupaj
.
Sam si pri predvzgoji pomagam tudi tako, da so lončki s semeni postavljeni na črno podlago, ki dodatno absorbira in greje substrat. Kot sadike prepikiram so lonci postavljeni na alu folijo, ki svetlobo vrača navzgor; no ja, na vse strani, odvisno pod kakšnim kotom pride do talne folije.
Oldi, tista tvoja svetilka z 3000 lumni je na nivoju fluo žarnice 36 W, pa vendar kar nekaj boljša, ker ne rabi energije za nepotrebno zeleno svetlobo; morda največ do 50 %. Vendar še vedno daleč premajhna za krog 2 m ...
LP_________________mfranc
.Svetlobni tok v lm je osnovni podatek, iz njega enostavno dobimo osvetljenost na neki površini, ker je enačba čisto preprosta: Svetlobni tok 1 lm nam da osvetljenost 1 lux na enem m2 površine. Če imamo svetilo s svetlobnim tokom 3000 lm, bomo imeli na 1 m2 osvetljenost 3000 lx. Seveda, če smo na ta kvadratni meter usmerili čisto ves sv. tok svetilke, lahko tudi s škatlo iz ogledal! Če ta sv. tok usmerimo na površino 0,5 m2, dobimo osvetljenost 6000 lx, in obratno, na 2 m2 dobimo 1500 lx.
To je zelo idealizirano; če imamo svetilko brez kvalitetnega vgrajenega reflektorja, in svetlobo usmerimo z odbojniki iz navadne alu folije, se nam izgubi (absorbira) 30-40 % odbite svetlobe. Vrhunski, zrcalni reflektorji izgubijo samo cca 10 % svetlobe. Tudi enakomernost osvetlitve je idealizirana in odvisna od oblike svetila in odbojnikov, tule govorimo o povprečju.
Pri profi izračunih osvetljenosti upoštevamo še zaprašenost svetila, odbojnikov, staranje svetila itd., kar pa tule raje ne komplicirajmo
.Točkasti vir ni tako hud problem, saj ga v praksi takoj omejimo z odbojniki, ponavadi so že v sklopu svetilke, potem pa še mi. V praksi je točkasto sijalo navadna žarnica na žarilno nitko, brez reflektorja, "širma", ki visi na štriku, pendi in sveti na vse strani. Točkasto svetilo, deloma že usmerjeno, z danim kotom sevanja, kot so npr. tele led svetilke, kar kličejo po vertikalnih odsevnikih (škatli), ki dodatno usmerijo svetlobo (iz druge smeri) na rastline.
Pemajhna osvetljenost spodnjih listov pa je lahko problem tudi pri sončni svetlobi, saj vemo - prekošate rastline, posajene preveč skupaj
.Sam si pri predvzgoji pomagam tudi tako, da so lončki s semeni postavljeni na črno podlago, ki dodatno absorbira in greje substrat. Kot sadike prepikiram so lonci postavljeni na alu folijo, ki svetlobo vrača navzgor; no ja, na vse strani, odvisno pod kakšnim kotom pride do talne folije.
Oldi, tista tvoja svetilka z 3000 lumni je na nivoju fluo žarnice 36 W, pa vendar kar nekaj boljša, ker ne rabi energije za nepotrebno zeleno svetlobo; morda največ do 50 %. Vendar še vedno daleč premajhna za krog 2 m ...
LP_________________mfranc
| MARIJAV je napisal/a: |
| Rabim za dodatno osvetlitev pikirančkov v plastenjakcu 2x3 M |
Uh, vi profiji rabite profi "lučke"
Priporočam ti tale kit http://www.hempatia.si/kit-400w-sylvania-grolux
cenejših nisem videl tudi na ebayu. Natrijeva žarnica ti da 58.000 lumnov, na 6 m2 boš dobila 8000 do 10.000 lx, kar je zelo spodobna vrednost za dodatno svetlobo .
Lahko dokupiš še žarnico http://www.hempatia.si/pure-light-400w-mh-grow
metalhalogenka, z cca 38.000 lumnov, ki naj bi bila bolj primerna za rast
; ampak natrijeva ima veliko več lumnov. Lahko malo ekonomiziraš in vzameš tale kit http://www.hempatia.si/kit-600w-mh 250 W, ampak za čisto mali prihranek v denarju dobiš bistveno manj svetlobe...
LP_________________mfranc
... a kaj, ko to zastonj svetlobo ne moreš koristit, ker ima bajta premalo okenskih površin, ti pa celo njivo zunaj. 
Takole zgleda pri meni - jajčevci, paprika, čiliji.
2x 54w fluo 115cm 865 OSRAM HO + odsevna površina.
Narejeno po naročilu (svetila svetek), hvala mfranc za priporočilo, sem zadovoljen z izvedbo.
Vse skupaj 50€.
Žarnici sta 30cm narazen, imajo dve enojni elektronski dušilki, zelo lepo skriti na vrhu odsevnika/panela.
Stojalo in obešalnik sem naredil iz rabljenih desk, smo se malo poigrali s priročno mizico, kaveljčki na svetilki so bili že zmontirani.
Svetilko spuščam in dvigujem s pomočjo vrvi in taborniškega vozla.
Svetilka je večja kot miza, da svetloba ne gre v nič so tam impro lesene podloge za "podaljšanje" mize.
Itak je vse impro.
V ospredju prvi pikirančki, v ozadju dva dni stari sejančki.
Svetilka je zavoljo slikanja malo bolj oddaljena od rastlin, kot sicer.
Takole zgleda pri meni - jajčevci, paprika, čiliji.
2x 54w fluo 115cm 865 OSRAM HO + odsevna površina.
Narejeno po naročilu (svetila svetek), hvala mfranc za priporočilo, sem zadovoljen z izvedbo.
Vse skupaj 50€.
Žarnici sta 30cm narazen, imajo dve enojni elektronski dušilki, zelo lepo skriti na vrhu odsevnika/panela.
Stojalo in obešalnik sem naredil iz rabljenih desk, smo se malo poigrali s priročno mizico, kaveljčki na svetilki so bili že zmontirani.
Svetilko spuščam in dvigujem s pomočjo vrvi in taborniškega vozla.
Svetilka je večja kot miza, da svetloba ne gre v nič so tam impro lesene podloge za "podaljšanje" mize.
Itak je vse impro.
V ospredju prvi pikirančki, v ozadju dva dni stari sejančki.
Svetilka je zavoljo slikanja malo bolj oddaljena od rastlin, kot sicer.
Tole ti pa še malo greje za povrh:-)
Naš zimski vrt je itak namenjen zelenju, v njem je kar nekaj °C topleje, zaradi dvojne zasteklitve s termalnim nanosom samo na cca 1/3 površine pa precej manj svetlo kot zunaj, zato bi bila umetna razsvetljava kot nalašč za vzgojo marsičesa. Morda pa bo naročen reflektor čisto pravi, samo da bi jih rabil več. Na vzhodno in zahodno steno dam Al folijo, nekje na stropu (stropa v bistvu ni, gre za do špice podeskano streho v alpskem stilu) pa ene 5 reflektorčke za osvetlitev z zadnje strani (100€), spredaj pa prepustim soncu. Če bo kak mraz pa imam električno talno gretje.
Na sliki se vidi južna poševna stena (4m) oziroma streha ter zahodni zastekljeni del stene širine 5m. Kako dobro sliko naredi telefonček v HDR načinu.Nazadnje urejal/a Oldi 22 Feb 2014 12:04; skupaj popravljeno 1 krat
Naš zimski vrt je itak namenjen zelenju, v njem je kar nekaj °C topleje, zaradi dvojne zasteklitve s termalnim nanosom samo na cca 1/3 površine pa precej manj svetlo kot zunaj, zato bi bila umetna razsvetljava kot nalašč za vzgojo marsičesa. Morda pa bo naročen reflektor čisto pravi, samo da bi jih rabil več. Na vzhodno in zahodno steno dam Al folijo, nekje na stropu (stropa v bistvu ni, gre za do špice podeskano streho v alpskem stilu) pa ene 5 reflektorčke za osvetlitev z zadnje strani (100€), spredaj pa prepustim soncu. Če bo kak mraz pa imam električno talno gretje.
Na sliki se vidi južna poševna stena (4m) oziroma streha ter zahodni zastekljeni del stene širine 5m. Kako dobro sliko naredi telefonček v HDR načinu.Nazadnje urejal/a Oldi 22 Feb 2014 12:04; skupaj popravljeno 1 krat
Se bo slišalo malo neverjetno, ampak "skoraj" nič ne greje.
Temperatura en cm stran od žarnice je 28°C.
Temperatura v prostoru je 24°C.
No, 4°C se pozna, ampak v primerjavi s kakšnimi drugimi seti.
Žarnico moraš dejansko prijeti in čutiš "vročino", na manj kot cm pa čutiš toploto.
To je ena največjih prednosti fluo "za moje pojme", da jih lahko daš čisto blizu sejančkov, kar zelo prispeva k kompaktnosti rastlin.
Temperatura en cm stran od žarnice je 28°C.
Temperatura v prostoru je 24°C.
No, 4°C se pozna, ampak v primerjavi s kakšnimi drugimi seti.
Žarnico moraš dejansko prijeti in čutiš "vročino", na manj kot cm pa čutiš toploto.
To je ena največjih prednosti fluo "za moje pojme", da jih lahko daš čisto blizu sejančkov, kar zelo prispeva k kompaktnosti rastlin.