Vzgoja pod umetno LED svetlobo

[mfranc]

Danilo je napisal/a:

Seveda lahko povečate kot z dvigom svetenja, ampak se kar precej luksov izgubi.

Ravno izgubi se ne; se pa razredči, zmanjša se število luksov na površini ...


Danilo, če bi živel v ljubljanski megli, kjer smo že cca 3 mesece brez sonca (izjeme, nekaj sončnih dni, potrjujejo pravilo) bi hitro lahko dal svoje mnenje .

Vsekakor se strinjam, da je močnejša svetilka bolj uporabna, sigurno pri watih o katerih se mi pogovarjamo, kaj pa vem, recimo do 100 W. Navzgor pa potem postanejo še vedno zanimive razne žarnice na razelektritev, npr. ravno natrijeve, in druge, ki sem jim izkoristek lm /w veča z močjo žarnice, kar pri ledicah ni pravilo. Zato bom poskušal najti kaj ustreznega s samo rdečimi ledicami.



Sam pa razmišljam kako k okenski fluo svetilki (T5, HO, 54 W, 4500 lm) dodam malo rdeče svetlobe, ki manjka fluo cevi 6500°K. Ker imam pri oknu že nameščene tri okove E 14 za male reflekta žarnice, sem danes iskal reflektorsko obliko LED žarnice z okovom E14 - čez komot ga ni .

Jah, nobene izbire, za razliko žarnic z normalnim grlom E 27, kot je dal link Oldi. Našel samo tole

6 W, 400 lm; zelo malo, na površini cca 0,4 x 0,4 m polica je široka 0,4 m), bi dobil približno 2500 lx, s tremi bi dobil vzdolž police recimo 2000 luksov.

Bolje kot nič, všeč mi je, ker so pri treh ledicah dve rdeče, in kot sevanja 45°.

Si bom vzel dan, dva za premislek, oziroma za kakšno drugo "uporabno" varianto - dobijo se razne tračne, linijske led žarnice, pa led žarnice v "ohišju" fluo cevi. Vse pa so žal podhranjene z lumni .

Ti se pa le še oglasi s kakšnimi rezultati, ledice so tule ralativno malo zastopane.

LP_________________mfranc

[Oldi]

Glede na moč, lumne in obljubljeno tehnologijo za zaščitnimi diodami, ki izločijo defektno LED (poznam to tehnologijo in deluje, če so vse LED vezane zaporedno v eno verigo), je tole super, slabih 20€ za 2500-3000 lumnov. Oblubljajo celo 4 valovne dolžine Red:630, 660nm; Blue:430nm, 460nm, kar je sicer možno, a se iz slik ne vidi (gotovo bi se opazil različen odtenek barve).
Kot ni naveden, a kot se iz slike vidi mora biti svetloba precej usmerjena, povrh pa ima zelo enakomerna svetlost znotraj snopa in zelo oster prehod v neosvetljen del.
Pri tisti iz mfancevega linka (bela trobentasta E27) je kot v bistvu 180°, saj gre za SMD LEDke brez lečk, ki svetijo v vse smeri.
Mene moti fiksna moč, ki je za 30 paradižnikov visokih po 2cm gotovo daleč preveč. Znižanje napetosti ne bi pomagalo, saj je očitno, da imajo stikalni napajalnik, ki dela neodvisno od napetosti. Če bi jo uspel odpreti, bi ji naredil preklop moči.
Nikjer nisem zasledil koliko luxov bi pri tovrstni sijalki rabil, saj je vsa svetloba skoncentrirana tam kjer mora biti in bi lahko računali tudi 10 x manjše luxe kot pri klasiki. Skratka lahko da bi bila tale zverinica dovolj za krog s premerom 2m, ravno za moj zimski vrt, lončke postavim v krog pa je.

Sem jo pravkar plačal, nekaj korajže bo treba, taka viola zverina v zimskem vrtu, ob trdi temi

Šele sedajle se mi je postavila dilema, kako bodo sadike reagirale na točkast vir svetlobe nad centrom kroga v katerem bodo sadike, posebej pri robnih sadikah, kjer bo padala svetloba pod kotom, vseanokrog pa čista tema. No saj pri soncu ni veliko drugače, čeprav nebo ni črno, ko ni sonca pa itak pada svetloba iz vseh strani.
Mogoče bodo pa že 3cm visoki paradajski prav prišli za prvi experiment. Trenutno jih z nasprotne strani od okna obsevam s 4 kom 3W hladnimi belimi LEDkami in so se sadike v pol dneva obrnile stran od okna Modrih LEDk nisem našel.

[Oldi]

21 Feb 2014 08:09
Danilo je napisal:
Pri teh žarnicah (in tudi ostalih) mi ni jasno pri navedbi lumnov. Ali je to merjena svetloba tik ob žarnici ali na osvetljeni površini in kolikšna je potem ta razdalja?

Lep pozdrav

Danilo

---

21 Feb 2014 10:45
Oldi je napisal:
Lumni so enota za svetlobni tok, ki ga svetilo oddaja sešteto v vse smeri. Če je svetilo usmerjeno, gre veči del tega toka v eno smer, lahko pa neusmerjeno svetilo zapremo v škatlo iz ogledal, in dobimo podoben efekt, vsa svetloba iz vira bo pristala na zemlji in sadikah, kjer se meri z luxi.

Še enkrat bi vprašal glede točkastega vira, verjetno je povsem neprimeten, saj listi v senci ne dobijo nič svetlobe, zato moja ideja o usmerjeni žarnici nad rastlinami odpade. Morda bi bila dobra v prvi fazi ali pa še to ne, ker ni svetlobe s strani, se bodo sejančki potegnili da ne bo res. Kaj sploh povzroči potegnjenost, premalo svetlobe nasploh ali če ni svetlobe iz strani in rastlinica misli, da je obdana s konkurenco in hiti čim višje, da bi prerasla konkurenco.

---

21 Feb 2014 12:47
mfranc je napisal:
Res je, vedno je dan podatek za skupni svetlobni tok, ne glede na to, v katero smer svetilo distribuira svetlobo. Svetlobni tok je količina, lahko ga primerjamo z ostalimi tokovi, npr. el. tok, vodni tok. Mi se tule pogovarjamo bolj o potokih in potočkih.

Svetlobni tok v lm je osnovni podatek, iz njega enostavno dobimo osvetljenost na neki površini, ker je enačba čisto preprosta: Svetlobni tok 1 lm nam da osvetljenost 1 lux na enem m2 površine. Če imamo svetilo s svetlobnim tokom 3000 lm, bomo imeli na 1 m2 osvetljenost 3000 lx. Seveda, če smo na ta kvadratni meter usmerili čisto ves sv. tok svetilke, lahko tudi s škatlo iz ogledal! Če ta sv. tok usmerimo na površino 0,5 m2, dobimo osvetljenost 6000 lx, in obratno, na 2 m2 dobimo 1500 lx.

To je zelo idealizirano; če imamo svetilko brez kvalitetnega vgrajenega reflektorja, in svetlobo usmerimo z odbojniki iz navadne alu folije, se nam izgubi (absorbira) 30-40 % odbite svetlobe. Vrhunski, zrcalni reflektorji izgubijo samo cca 10 % svetlobe. Tudi enakomernost osvetlitve je idealizirana in odvisna od oblike svetila in odbojnikov, tule govorimo o povprečju.
Pri profi izračunih osvetljenosti upoštevamo še zaprašenost svetila, odbojnikov, staranje svetila itd., kar pa tule raje ne komplicirajmo.

Točkasti vir ni tako hud problem, saj ga v praksi takoj omejimo z odbojniki, ponavadi so že v sklopu svetilke, potem pa še mi. V praksi je točkasto sijalo navadna žarnica na žarilno nitko, brez reflektorja, "širma", ki visi na štriku, pendi in sveti na vse strani. Točkasto svetilo, deloma že usmerjeno, z danim kotom sevanja, kot so npr. tele led svetilke, kar kličejo po vertikalnih odsevnikih (škatli), ki dodatno usmerijo svetlobo (iz druge smeri) na rastline.
Pemajhna osvetljenost spodnjih listov pa je lahko problem tudi pri sončni svetlobi, saj vemo - prekošate rastline, posajene preveč skupaj.

Sam si pri predvzgoji pomagam tudi tako, da so lončki s semeni postavljeni na črno podlago, ki dodatno absorbira in greje substrat. Kot sadike prepikiram so lonci postavljeni na alu folijo, ki svetlobo vrača navzgor; no ja, na vse strani, odvisno pod kakšnim kotom pride do talne folije.

Oldi, tista tvoja svetilka z 3000 lumni je na nivoju fluo žarnice 36 W, pa vendar kar nekaj boljša, ker ne rabi energije za nepotrebno zeleno svetlobo; morda največ do 50 %. Vendar še vedno daleč premajhna za krog 2 m ...


LP

urejal: TwityPity

---

mfranc je napisal/a:

Oldi, tista tvoja svetilka z 3000 lumni je na nivoju fluo žarnice 36 W, pa vendar kar nekaj boljša, ker ne rabi energije za nepotrebno zeleno svetlobo; morda največ do 50 %. Vendar še vedno daleč premajhna za krog 2 m ...

Po moje je veliko boljša. Če sta rdeč in moder spekter vsaj za silo optimalna, je po tehle slikah sodeč razlika juhuhu velika + če upoštevaš, da se lumne meri upoštevajoč občutljivost človeškega očesa, ki je največja v področju zelene in rumene barve, bi bila razlika lahko tudi 10 kratna. Nekateri na forumih pišejo o enkratnih rezultatih.

Spekter LEDk

Spekter hladne bele fluorescence.

Če bo moj reflektor preozek, mu bom odstranil lečke pa bo hitro 120 stopinjski ali še več.

[mfranc]

Zanimivo tole, Oldi, o 10 x večji vrednosti lumnov/ luksov? Imaš kak link do teh forumov?

Je to spektralni graf od konkretne svetilk?

Kje si pa našel spodnji noname graf fluorescentke, tule dajem ponovno iz prve strani spekter Philips Master 865, 6500°K, 18 W = 1200 lm, ki jih uporabljam, in izgleda malo bolj prijazen .



LP_________________mfranc

[Oldi]

Graf sem dobil iz resnega članka in je praktično enak kot tvoj. Pri fluorescentki je več kot pol energije izsevano v centru, kjer je človeško oko najobčutlivejše (rastline pa tega ne rabijo) in zato tudi merilnik svetlobnega toka. Pri ledicah je pa ravno obratno, vsa energija je v področju nizke občutljivosti + vsa energija je zelo blizu optimalni za klorofil. Če gre za dvakrat po faktor 3,3, dobiš že 10. To sem čist od oka bleknil, sem pa prejle isti faktor našel tule, na dnu kjer opisuje rezultate
Te trakove hvali profesionalec v tejle temi
Pred dobrimi dvemi leti je bilo potrebno 4 do 5 x manj moči na LEDkah kot pri HPS. Konoplarji navajajo, da je za 1m^2 površine potrebno cca 140W LEDk s tem da oni operirajo z 2m visokimi škatlami oziroma sadikami, mi pa recimo s do pol metra velikimi paradajski, kar je ravno mojih 36W.

V bistvu je trak precej optimalna zadeva, vsaj kar se tiče razporejanja svetlobnega toka. Sploh pa tale z daljincem in lahko poljubno štelaš razmerje med modro in rdečo, 4000lm 72W samo bogvekaj to pomeni.

Bolj namenski so pa tile 12W/m 2m 20€ kar je še brez carine. Ziher jih lahko režeš in bi z njimi obložil škatlo.

[metuljc]

Izbirajta svetilke, kakorkoli že, rastline bodo daleč najbolj zadovoljne z ono, ki zastonj sveti z neba, s
Saj vem, saj vem, da ga je zdaj malo, manj, še manj, nič, ampak, vremena bodo se zjasnila.
(malo za intermezzo, nam, ki so nam te reči skoraj španska vas, ne zamerita )

[Oldi]

Zanimiv članek o razsvetljavi. Nekaj novega zame je diagram.
Video o vzgoji kumar, govori o 130W LED razsvetljavi
Tule so se zadeve lotili zelo resno, video o meritvah na LED in dveh plinskih lampah. Rezultati
330W LED Modra 26,5 rdeča 169umol
400W MH 11 in 28
600W HPS 11 in 88
Predvsem pa potrdijo moj zelo zgodnji zaključek pri raziskovanju te teme, da so lumni za oceno svetlobnega toka povsem neuporabni.

Zanimivo koliko enih bučk je na netu, kaj ljudje vse pišejo, tako da je sila težko karkoli zaključiti. Najbolj me je zmedel prav forum o LED razsvetljavi za gojenje rastlin, tam pravijo, da rabiš 40W/kvadratni čevelj, kar je 400W/m^2 in to enako za plinsko kot za LED razsvetljavo.

Zanimiva naloga dijakov Zanimiva ker so merili višino rastlin in seveda največ dobili brez razsvetljave

[Oldi]

Za vzgojo sadik na površini cca 30 x 30 sem nabavil 2 kom 15W lampi

Zanimiva se mi zdi tudi tale 40W, predvsem zaradi cene slabih 13€

Če kdo nima PayPala in bi želel eksperimentirati mu lahko kaj naročim, pogoj, da je iz držav izven EU cena pod 22€.

[Oldi]

Z branjem po forumih in poljudnih člankih nisem prišel daleč, zato sem se lotil malo bolj resnih prispevkov in našel zanimive stvari. Tole v bistvu sploh ni zahtevno, tudi jezik je precej enostaven, tako da se splača prebrati, da vam vsak štacnar ne prodaja bučk.
Tole je res hud članek o svetlobi pri rastlinah ter o umetni razsvetljavi. Posebej zanimiva je slika 2, ki kaže, da pri fotosintezi v resnici precej enakomerno sodelujejo vse barve oziroma valovne dolžine.
Omenja Emerson effect (video), to je sinergija rdeče in globoko rdeče svetlobe, torej če sta prisotni obe, je efekt veliko večji, kot če je prisotna samo rdeča, še več, sama globoko rdeča skorajda ne prispeva k fotosintezi. To se lepo vidi na tretji sliki v temle članku, na 700nm klorofil a še vedno deluje, če je pa prisotna samo ta dolžina (zeleni graf), pa fotosinteze praktično ni. Skratka občutljivost obeh klorofilov, kar se omenja skorajda posod, sploh ni tako pomembna, pravo merilo pa ni niti graf efektivnosti fotosinteze v odvisnosti od valovne dolžine (v prve članku slika 2, v drugem članki zeleni graf na tretji sliki).
Kakšna razsvetljava je torej najboljša se ne navaja, kot kaže pa je treba vzeti v obzir Emersonov efekt, torej 670 in 700nm.
Problem pa je dobiti luč s 700nm, v nazivu že piše 700nm, v opisu pa ponavadi 635~700nm. Izgleda, da jih predvsem uporabljajo v avtomobilski industriji

[metuljc]

Oldi, če si se že lotil malo bolj strokovnih člankov, poglej še kakšnega biološkega, ki razlaga potek fotosinteze, pa boš takoj do fotosistema I in fotosistema II (ki sta dela ciklične in neciklične transportne verige prenašalcev), in ti bo postalo jasno, da sta oba skupaj tista, ki omogočata uporabo širšega spektra rdeče svetlobe (700 in 608 nm) - ker je v vsakem en od obeh klorofilov, torej a in b, ob otsalih, pomožnih barvilih - , skupaj s fotolizo vode predstavljata primarne (ali fotokemične) reakcije fotosinteze, slednje pa s sekundarnimi (nefotokemičnimi), imenovanimi Calvinov cikel kompletno fotosintezo.
Zgolj fizikalna razlaga uporabnosti valovnih dolžin za fotosintezo nima smisla, če je ne umestimo v kontekst poteka fotosinteze. Svetloba pač še zdaleč ni edini omejujoči dejavnik poteka fotosinteze.