Ako je netko zainteresiran za razmjenu reznica voća.Tražim reznice Asimine razne sorte u zamjenu nudim reznice-Crveni dud,crveni ringlov,žižula,josta,crveni ribiz,bijela šljiva velika okrugla(veličina marelice),crvenolisna šljiva,smokve crne,limun...itd
lp
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
Letošnji sneg je uspel odlomiti spodnji poganjek, ki je bil že sicer namenjen za "odstrel". Razlogi so povsem praktične narave in zato nobene škode. Ob tem pa sem dobil priložnost še iz notranje strani opazovati pojav "pokanja" lubja v zimskem času. Če se ne motim je bilo takšno opažanje že izpostavljeno v tej temi, kakšnega konkretnega pojasnila pa ni bilo podanega. Razumljivo, v naših krajih mlad in nepoznan rod.
Kakorkoli že, pojav obstaja, razlogi pa so mi nepoznani. Lahko le ugibam, da je rastlina občutljiva na odprtih ranah preko katerih prodirajo v notranjost lesa negostoljubni organizmi (v tem primeru kakšne glive). Če bi to držalo, bi lahko nadgrajeval, da utegne igrati pomembno vlogo način cepljenja. Ta situacija je za rastlino dokaj invazivna, odzivnost same podlage pa predstavlja ključen faktor sprijemanja z žlahtnim poganjkom. Zraščanje cepilnega mesta, predvsem pa kalusiranje celotne odprte površine na podlagi pri tehnikah "za lub" ali pa "na razkol" je dolgotrajnejše ter tako morebiti manj primerno za asimino. Vse to velja, če so moje domneve pravilne.
Morebitna mnenja na moje razmišljanje?
Slike:
Izgled lubja, ki je razpokal lansko zimo. Mislil sem da bo rano kalusiralo in nadaljevalo z enakomernim debeljenjem poganjka.
Na prvih dveh slikah je opaziti zabarvanje v notranjosti na mestu kjer so bile ranice zelo majhne, na zadnji pa se lepo vidi temen stržen poganjka.
Mislim, da temu poganjku ne bi bilo namenjeno kaj veliko časa in bi se slej ko prej posušil. Posledično pa se sprašujem kako pogosto se lahko pojavlja takšna težava pri cepljenju v drevesnicah in predvsem, koliko je takšna rastlina potem trajna?
Kakorkoli že, pojav obstaja, razlogi pa so mi nepoznani. Lahko le ugibam, da je rastlina občutljiva na odprtih ranah preko katerih prodirajo v notranjost lesa negostoljubni organizmi (v tem primeru kakšne glive). Če bi to držalo, bi lahko nadgrajeval, da utegne igrati pomembno vlogo način cepljenja. Ta situacija je za rastlino dokaj invazivna, odzivnost same podlage pa predstavlja ključen faktor sprijemanja z žlahtnim poganjkom. Zraščanje cepilnega mesta, predvsem pa kalusiranje celotne odprte površine na podlagi pri tehnikah "za lub" ali pa "na razkol" je dolgotrajnejše ter tako morebiti manj primerno za asimino. Vse to velja, če so moje domneve pravilne.
Morebitna mnenja na moje razmišljanje?
Slike:
Izgled lubja, ki je razpokal lansko zimo. Mislil sem da bo rano kalusiralo in nadaljevalo z enakomernim debeljenjem poganjka.
Na prvih dveh slikah je opaziti zabarvanje v notranjosti na mestu kjer so bile ranice zelo majhne, na zadnji pa se lepo vidi temen stržen poganjka.
Mislim, da temu poganjku ne bi bilo namenjeno kaj veliko časa in bi se slej ko prej posušil. Posledično pa se sprašujem kako pogosto se lahko pojavlja takšna težava pri cepljenju v drevesnicah in predvsem, koliko je takšna rastlina potem trajna?
Tudi pri meni je kar precej polomilo. Samo zanimivo, lomila so se majhna drevesa (višine 20-30cm), večja (80cm+) pa so praktično ostala nepoškodovana. Lomilo se je sredi debla, na srečo pri vseh nekaj cm nad cepljenim mestom.
juglans: se strinjam, pri asiminah cepljenih na razkol je rana kar velika in se počasi zarašča (sadike imam posajene eno leto). Malo bolje je pri cepljenih za lub in angleško spajanje (te imam samo 2 ali 3). Bomo videli kako bo letos, ko naj bi bila rast že bolj bujna.
Sem pa dobil nekaj sadik cepljenih na oko, na lističih je bil naveden datum cepljenja 1.9.2012. Pri tem načinu pa rane praktično ni, deblo se res lepo enakomerno debeli. Samo tukaj je še ena neznanka: ko sem jeseni 2013 poskušal cepiti svoje asimine na speče oko, lubje ni bilo prav nič mužavno in ni šlo.....
Lp, Andrej
juglans: se strinjam, pri asiminah cepljenih na razkol je rana kar velika in se počasi zarašča (sadike imam posajene eno leto). Malo bolje je pri cepljenih za lub in angleško spajanje (te imam samo 2 ali 3). Bomo videli kako bo letos, ko naj bi bila rast že bolj bujna.
Sem pa dobil nekaj sadik cepljenih na oko, na lističih je bil naveden datum cepljenja 1.9.2012. Pri tem načinu pa rane praktično ni, deblo se res lepo enakomerno debeli. Samo tukaj je še ena neznanka: ko sem jeseni 2013 poskušal cepiti svoje asimine na speče oko, lubje ni bilo prav nič mužavno in ni šlo.....
Lp, Andrej
| nimam pojma je napisal/a: |
| Pozdravljeni, sem čisto nova tukaj pri vas, pa bom začela kar takoj težit, da se me malo navadite. Jutri grem v nakup sadike asimine, pa ne vem, za katero vrsto-ali kako se reče enaki rastlini z drugim imenom-naj se odločim.Da naj bo samooprašna (samooprašilna?)to že vem.Na izbiro imam Prima 1216 ali Sunflower.Prodajalec pravi, da je razlika majhna, ena zori malo prej kot druga. Ima kdo kakšne izkušnje?Kaj izbrati za podnebje v Beli kajini in za težko,ilovnato prst? Hvala vsem, ki si boste vzeli čas zame. P.S.MUHCA,kopiranje predstavitve ne gre, sem odnehala, če se ti da, pa me prosim ti predstavi, ker si se že ponudila.  |
@nimam pojma, po kakšni ceni pa dobiš asimine pri tvojem trgovcu?
Pozanimaj se še pri našem jankecu, ti bo tudi znal svetovati...
Povezava do jankecovega oglasa
urejal TwityPity (13.3.2014)_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Pozanimaj se še pri našem jankecu, ti bo tudi znal svetovati...
Povezava do jankecovega oglasa
urejal TwityPity (13.3.2014)_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
No, ste že nabrusili čopiče za opraševanje? Pa tudi misel na kakšno piščančje bedro.Pri nas se že pripravljajo asimine na cvetenje.Po arhivskem pregledu se je v preteklih letih to dogajalo po 10.4. Letos bo vsekakor najmanj teden prej.Seveda ne bo plodov tam ,kjer je v pretekli jeseni bila namera ponovnega cvetenja zaradi temperatur, ki niso ustrezale.Odpadanje.
Glede na to, da je beseda o opraševanju, naj spomnim na PECAN.Ne glede na avtofertilnost , bo zaradi neusklajenosti cvetenja potrebno postrgati v epruveto nekaj peloda.Zamik nastavitve ženskih cvetov je caa. 14 dni. lp. Vinkoz
Glede na to, da je beseda o opraševanju, naj spomnim na PECAN.Ne glede na avtofertilnost , bo zaradi neusklajenosti cvetenja potrebno postrgati v epruveto nekaj peloda.Zamik nastavitve ženskih cvetov je caa. 14 dni. lp. Vinkoz
| lepa kata je napisal/a: |
| Vinkoz pozdravljen Če imam samooplodno Asimino, mi to ni treba početi, ane? Hvala za odgovor lp kata |
Malo PICASSA se je dobro špilat, ne glede če imaš avtofertilno vrsto asimine. Preberi malo prispevke, da si osvetliš kako je s opraševanjem pri asimini, kdaj so ugodni prašniki za oprašitev na tem in na prejšnjem forumu.
lp. Vinkoz.