Zdaj pa še nekaj o našem predavanju.
Vrtnarija je pred 12 leti, po enem letu konvencionalnega gojenja, prešla na popolnoma organski način pridelave sadik in je le ena od dveh, ki imajo tudi certifikat organske vzgoje. Njihov največji problem je plevel. Rešujejo ga s popolnoma mehanizirano pridelavo saj imajo traktorje na GPS sistem, ki delajo do centimetra natančno. Tako mehansko sadijo sadike in jih tudi okopavajo. Cepijo pa še vedno na roke.
Gnojijo s hlevskim gnojem, ki se mu zdi najbolj optimalno gnojilo, zraven pa dodajajo še gnojilo, pridobljeno s tropin, saj tropine odlično oživijo zemeljske mikroorganizme, ki so za zdravje vrtnic izrednega pomena. Zato odsvetuje kakršnokoli mineralno gnojilo, ki jih s časom pobije čeprav zemlji doda glavne hranilne snovi (NPK).
Vse ostalo prepuščajo naravi, ne škropijo z nikakršnim sredstvo, niti biološkim ne. Glede bolezni je predavatelj poveda, da jih imajo določene rastline v genih in tem ne moreš pomagati saj tako ali drugače zbolijo. Kljub temu uspevajo dalje. Seveda za posamezno boleznijo lahko zbolijo tudi druge rastline, ki sicer ne bi, to pa zato, ker ne rastejo v ustreznih pogojih. Torej je potrebno vsako vrtnico posaditi na njej primerno mesto in jo predvsem ustrezno prehraniti. V ta namen v njihovi vrtnariji prodajajo gnojilne mešanice po receptu in sicer za 5 različnih tipov zemlje in za različne stadije rastlin (za ukoreninjanje pravkar posajenih, za rast, za zrele rastline,...).
Vse živali, ki živijo na vrtnicah, mirno pustijo pri življenju. Predavatelj trdi, da za škodljivce ustrezno poskrbijo njihovi predatorji, ki v vrt pridejo v roku par let od tega, ko se odločimo za tak način gojenja rastlin. Predstavil nam je cel kup posameznih živalic, večinoma osic, ki poskrbijo za gosenice, ki nam obžirajo listje, in ličinke pikapolonic in tenčaric, ki jedo listne uši in tripse. Če uničimo listne uši, ni pikapolonic in tenčaric, ki bi kasneje pospravile tripse, ki jih je sicer z insekticidi zelo težko zatreti.
Predatorje v svoj vrt privabimo tudi tako, da v vrt ali v okolico posadimo veliko travniških rastlin (na projekciji je bil rman), botaničnih vrtnic in vrtnic z enojnimi cvetovi. Okolje jim uredimo tako, da jim pripravimo tudi področje, kjer lahko prezimijo (dračje, nanešeno na kupe, posebni izdelani hoteli za žuželke, navrtani hlodi). V vrt moramo privabiti tudi čimveč ptic, ki so edini predator raznih večjih hroščev, za primer je dal japonskega hrošča. Zelo koristni so tudi netopirji.
Po predavanju smo lahko tudi postavljali vprašanja. Povedal je, da pri njih cvetijo na R. canino in na R. multifloro, R. laxa se mu ne zdi primerna. Potaknjenci za komercialno pridelavo niso primerni, meni tudi, da vrtnice, vzgojene s potaknjencev, večinoma niso tako lepo raščene kot cepljene, z izjemo nekaterih starih sort. Vprašala sem ga, kako rešuje problem sajenja vrtnic na isto površino. Povedal je, da pojav ni viden pri vseh sortah, da se včasih lahko komot posadi na isto mesto, da pa problem lahko rešimo tako, da sadiko posadimo v zemljo s kartonom, karton v dveh letih razpade, to je pa tudi čas, ko zemeljske gljive prejšnje vrtnice ne bodo več napadale na novo posajeno.
Po predavanju smo se vse tri ustavile še pri njemu (eno uro?) in ga zasliševale o vsem možnem, tudi o sportih, predvsem pa o naših črnih prašičih in rilčkarjih. Poezija je poiskala fotografije na našem forumu saj živali po opisu ni poznal, tudi sicer je rekel, da jih ni še nikoli videl. Poškodbe, ki jih pusti rilčkar na peclju, je najprej hotel pripisati gljivični okužbi, potem pa je Poezija pokazala svoje fotografije in povedala, da je rilčkarja dobila na delu (jo je zelo pohvalil in prosil, če mu fotografije pošlje na mail) in je rekel, da se bo pozanimal o njem. Svetoval nam je, da se o njem pozanimamo pri Paulu Zimmermanu na blogu (Jamain, boš ti?), in povedal, da je problem verjetno v tem, ker ta zalega nima naravnega škodljivca. Zimmerman take težave rešuje s škropljenjem s cedrovim oljem. Za našega črnega hrošča pa je priporočal privabljanje ptic in netopirjev (dokler nismo pokazale, kaj naredi s cveta, je trdil, da neke hude škode ne naredi in da ga lahko kar pustimo), potem pa je dobil odlično idejo. Glede na to, da na rastline verjetno prileti ponoči in da ga očitno privlači svetla barva, je predlagal, da se v bližino vrtničnih gred ponoči razpre belo rjuho, pod njo pa neke vrste osvetlitev. Hrošči se bodo proti jutri nabrali na njej. Bomo poskusili?
Gospod je bil zelo prijeten in predvsem zelo dostopen, jaz sem bila nad predavanjem navdušena. Zdaj pa vabim Poezijo in tanjo77, da me dopolnita. Jutri bom dodala še latinska imena nekaterih živali, ki so nam v vrtu v pomoč, in povezavo na youtube, kjer je videti, kako osice uničujejo gosenice. |