Bolezni in škodljivci

[pika]

Tanja TT je napisal/a:

Vse te prikazane prikazni so tudi pri meni in ko sem danes špricala, se mi je prav milo storilo,ko sem bolj videla koliko popkov je uničenih in koliko cvetov je šlo po gobe ,plesni pa nimam-še ,sem pa opazila. da so stare sorte mogoče manj privlačne za te nesnage,ali tudi ostali opažate isto?

Mateja SG je napisal/a:

Jaz pa sem se danes po tednu dni ročnega uničevanja listnih uši, ki so se pojavile na mojih vrtnicah odločila da grem v napad proti ušem bolj oenzivno. Kupila sem naravno sredstvo Celaflor (Merkur), ker je pisalo, da uničuje listne uši, ščitkarje, kaparje, tripse, škržate in rilčkarje. Sem poškropila proti večeru, čez uro pa se je vlilo kot iz škafa, celo toča je padala kakšnih 5 minut. Upam da nisem špricala zastonj, bom videla jutri če je bilo kaj učinka. Sem pa opazila pred nekaj dnevi nekaj čudnega na listih nekaterih predvsem burbonk - kot bi bili ožgani. Na listih so se pojavile rjave pege, sedaj pa ne vem ali je bilo to od snega prejšnjo nedeljo ali pa je to že znak kakšne bolezni. Škropila sem sicer letos spomladi z bakrovim pripravkov, potem pred tremi tedni z Neemovim tonikom. Bom videla kako bodo se bodo vrtnice razvijale - danes sem opazila da na novih poganjkih teh znakov ni. Upam da jih razni škodljivci ne bodo preveč škodili, vse lanske sadike Petrovičk namreč kažejo na desetine popkov in jih bi bilo res škoda. lp Mateja

doli je napisal/a:

Imaš prav TanjaTT, letos so si škodljivci nemarni izbrali vrtnice z gladkimi, svetlečimi listi in popki. Tudi pri meni so se pojavile uši, dosti je tudi gosenic, sem kar precej obirala, enkrat tudi poškropila. Zaenkrat škoda ni prevelika, bo pa treba do cvetenja popaziti-pa saj je ogledovanje in hoja od grma do grma naše najljubše opravilo.

[pika]

Citiram:

Zelo učinkovit je tudi tobak, namreč tudi sistemika Calypso in Confidor sodita med neonikotinoidov (sintetičnih nikotinskih pripravkov). Recept za škropivo je sledeč: v 5l vode nadrobiš pol škatlice cigaret, pustiš stati dva dneva, precediš in dodaš par kapljic detergenta. Učinkovit je proti listnim ušem, gosenicam …

1vrtnica je napisal/a:

Zanimivo, nisem vedela. Mateja, lahko pogledaš, kaj so sestavine celaflora? Ga ne poznam in mogoče je v njem kaj takega, kar že poznamo, ali pa tudi ne.

bobolino je napisal/a:

vrtnica, Celaflor ti lahko prinesem pokazat jaz, ti tako danes dostavim "pošto".

1vrtnica je napisal/a:

fajn, bova skupaj pogledali!

bobolino je napisal/a:

jaz sem sicer letos sanjala o eko pripravkih za vrtnice, pa sem si zadnji hip premislila, saj so sadike nove, in jih bi želela letos utrditi. Šla sem v trgovino od Agroruše, kjer mi je gospa dala 4 pripravke, ki se jih zmeša, in bi naj učinkovali skozi vso rastno dobo. Prvič sem že škropila, in so uške pomrle, drugih nevšečnosti še nisem opazila. Žal, si letos še ne upam biti "eko" pri vrtnicah.

[pika]

Mateja SG je napisal/a:

Tako, sporočam vam da je ta Celaflor bil včeraj 100% učinkovit! Sem danes pregledala vse vrtnice, kjer se je še včeraj trlo svetlo zelenih in rdečih uši, danes pa nisem našla prav nobene več! Sem pogledala na deklaracijo in piše, da vsebuje ACETAMIPRID 5g/L. 1 vrtnica - nisem več čisto prepričana če je to naravno, ampak prodajalka mi je zatrdila, da sistematikov pri njih ni v prodaji in da naj bi bil Celaflor naravni insekticid. Zdaj je kar je, sem pa vesela da uši ni več. Če pa je pomoril še kakšnega ščitkarja ali rilčkarja pa še bolje! lp Mateja

1vrtnica je napisal/a:

Mateja, sem pogledala in žal res ni naravno... http://en.wikipedia.org/wiki/Acetamiprid Glede na prebrano pa verjamem, da je res učinkovito.

[pika]

Garden-ja je napisal/a:

Tako, pol ure nazaj nazaj s predavanja. Čez noč bom zbrala vtise, potem pa kaj napisala. Enako vabim seveda tudi moji soposlušalki.

Poezija je napisal/a:

Dobila sem kriminalca na delu, če še kdo ne verjame, da lahko ta pikica, ki ne vem če ima 2mm lahko tako žaga. Ko je žagal sem ga zmotila, je šel na popek in ves živčen hodil gor in dol po steblu...

Jamain je napisal/a:

No, danes sem opazila, da je očitno tudi pri meni na delu, zaljubil se je v Caprice de Meilland in (zaenkrat) pustil pri miru samo dva popka na celi rastlini. Očitno bo treba v brezobziren boj! Kdorkoli odkrije kaj učinkovitega, naj pridno deli z nami vsem, prosim!

Garden-ja je napisal/a:

Bom povedala, kaj je meni včeraj povedal Janez. Tile rilčkarji živijo v zemlji. Ličinke objedajo korenine, odrasli rilčkarji pa objedajo liste, ki jih ob robovih kroglasto pogrizejo, ličinke pa odlagajo tik pod popek. Jajčece se tako obdrži tik pod cvetom, ki odpade na tla tako da se ličinka v njem mirno razvije. Prvi ukrepi so torej ti, da poberemo odpadle popke in jih vržemo v smeti ali zakurimo, nikakor pa ne na komposter. Insekticidi ne pomagajo, hroščke lahko ročno obiramo, delo pa opravljajo ponoči. Meni je prišlo na misel, da bi nastavila rumene lepljive plošče pa bomo videli, če se kaj nabere. Pomaga tudi zalivanje s talnim insekticidom, ki pa jih pri nas zdaj ne prodajajo več, Janez je omenil Volaton. Bio varianta je varianta z nematodami, ki jih prodajajo v vrečkah. Vsebino take vrečke se raztopi v vodi in z njo zalije okoli rastline, potrebno je paziti na ustrezno temperaturo in tla morajo ostati vedno vlažna. Te nematode potem uničijo ličinke, ki so v zemlji. Zatiralni ciklus rilčkarja traja 3 leta! Te nematode prodaja Metrob. Poezija, prišparaj mi kakšnega, da vidim, kako zgleda s prostim očesom. Premišljujem, da si bom morala kupiti lupo. Bo prišla prav tudi za pršice in drugo drobno golazen.

[pika]

Garden-ja je napisal/a:

Zdaj pa še nekaj o našem predavanju. Vrtnarija je pred 12 leti, po enem letu konvencionalnega gojenja, prešla na popolnoma organski način pridelave sadik in je le ena od dveh, ki imajo tudi certifikat organske vzgoje. Njihov največji problem je plevel. Rešujejo ga s popolnoma mehanizirano pridelavo saj imajo traktorje na GPS sistem, ki delajo do centimetra natančno. Tako mehansko sadijo sadike in jih tudi okopavajo. Cepijo pa še vedno na roke. Gnojijo s hlevskim gnojem, ki se mu zdi najbolj optimalno gnojilo, zraven pa dodajajo še gnojilo, pridobljeno s tropin, saj tropine odlično oživijo zemeljske mikroorganizme, ki so za zdravje vrtnic izrednega pomena. Zato odsvetuje kakršnokoli mineralno gnojilo, ki jih s časom pobije čeprav zemlji doda glavne hranilne snovi (NPK). Vse ostalo prepuščajo naravi, ne škropijo z nikakršnim sredstvo, niti biološkim ne. Glede bolezni je predavatelj poveda, da jih imajo določene rastline v genih in tem ne moreš pomagati saj tako ali drugače zbolijo. Kljub temu uspevajo dalje. Seveda za posamezno boleznijo lahko zbolijo tudi druge rastline, ki sicer ne bi, to pa zato, ker ne rastejo v ustreznih pogojih. Torej je potrebno vsako vrtnico posaditi na njej primerno mesto in jo predvsem ustrezno prehraniti. V ta namen v njihovi vrtnariji prodajajo gnojilne mešanice po receptu in sicer za 5 različnih tipov zemlje in za različne stadije rastlin (za ukoreninjanje pravkar posajenih, za rast, za zrele rastline,...). Vse živali, ki živijo na vrtnicah, mirno pustijo pri življenju. Predavatelj trdi, da za škodljivce ustrezno poskrbijo njihovi predatorji, ki v vrt pridejo v roku par let od tega, ko se odločimo za tak način gojenja rastlin. Predstavil nam je cel kup posameznih živalic, večinoma osic, ki poskrbijo za gosenice, ki nam obžirajo listje, in ličinke pikapolonic in tenčaric, ki jedo listne uši in tripse. Če uničimo listne uši, ni pikapolonic in tenčaric, ki bi kasneje pospravile tripse, ki jih je sicer z insekticidi zelo težko zatreti. Predatorje v svoj vrt privabimo tudi tako, da v vrt ali v okolico posadimo veliko travniških rastlin (na projekciji je bil rman), botaničnih vrtnic in vrtnic z enojnimi cvetovi. Okolje jim uredimo tako, da jim pripravimo tudi področje, kjer lahko prezimijo (dračje, nanešeno na kupe, posebni izdelani hoteli za žuželke, navrtani hlodi). V vrt moramo privabiti tudi čimveč ptic, ki so edini predator raznih večjih hroščev, za primer je dal japonskega hrošča. Zelo koristni so tudi netopirji. Po predavanju smo lahko tudi postavljali vprašanja. Povedal je, da pri njih cvetijo na R. canino in na R. multifloro, R. laxa se mu ne zdi primerna. Potaknjenci za komercialno pridelavo niso primerni, meni tudi, da vrtnice, vzgojene s potaknjencev, večinoma niso tako lepo raščene kot cepljene, z izjemo nekaterih starih sort. Vprašala sem ga, kako rešuje problem sajenja vrtnic na isto površino. Povedal je, da pojav ni viden pri vseh sortah, da se včasih lahko komot posadi na isto mesto, da pa problem lahko rešimo tako, da sadiko posadimo v zemljo s kartonom, karton v dveh letih razpade, to je pa tudi čas, ko zemeljske gljive prejšnje vrtnice ne bodo več napadale na novo posajeno. Po predavanju smo se vse tri ustavile še pri njemu (eno uro?) in ga zasliševale o vsem možnem, tudi o sportih, predvsem pa o naših črnih prašičih in rilčkarjih. Poezija je poiskala fotografije na našem forumu saj živali po opisu ni poznal, tudi sicer je rekel, da jih ni še nikoli videl. Poškodbe, ki jih pusti rilčkar na peclju, je najprej hotel pripisati gljivični okužbi, potem pa je Poezija pokazala svoje fotografije in povedala, da je rilčkarja dobila na delu (jo je zelo pohvalil in prosil, če mu fotografije pošlje na mail) in je rekel, da se bo pozanimal o njem. Svetoval nam je, da se o njem pozanimamo pri Paulu Zimmermanu na blogu (Jamain, boš ti?), in povedal, da je problem verjetno v tem, ker ta zalega nima naravnega škodljivca. Zimmerman take težave rešuje s škropljenjem s cedrovim oljem. Za našega črnega hrošča pa je priporočal privabljanje ptic in netopirjev (dokler nismo pokazale, kaj naredi s cveta, je trdil, da neke hude škode ne naredi in da ga lahko kar pustimo), potem pa je dobil odlično idejo. Glede na to, da na rastline verjetno prileti ponoči in da ga očitno privlači svetla barva, je predlagal, da se v bližino vrtničnih gred ponoči razpre belo rjuho, pod njo pa neke vrste osvetlitev. Hrošči se bodo proti jutri nabrali na njej. Bomo poskusili? Gospod je bil zelo prijeten in predvsem zelo dostopen, jaz sem bila nad predavanjem navdušena. Zdaj pa vabim Poezijo in tanjo77, da me dopolnita. Jutri bom dodala še latinska imena nekaterih živali, ki so nam v vrtu v pomoč, in povezavo na youtube, kjer je videti, kako osice uničujejo gosenice.

[pika]

Poezija je napisal/a:

Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka. Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra? V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd. Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo. Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas. Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo. Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat...

[pika]

Garden-ja je napisal/a:

Ja, Rubiginosa, je bila druga. Glede Muliflore pa sem jaz razumela, da ni tak problem sama podlaga ampak to, da jim veter na poljih polomi rastline, ko jih pripravljajo za podlage. Potem ko je enkrat rastlina cepljena na Rubiginoso, je enako ustrezna kot Canina, ki pa rada izrašča in je prvi dve leti potrebno biti pozoren in redno odstranjevati izrastke potem je pa mir. Pozabila sem povedati, da je rekel, da imajo oni v eni vrsti kar nekaj različnih sort vrtnic in da nikoli ne sadijo ene sorte v eno ali celo več vrst. Torej se gredo tudi tu biodiverziteto. Jaz sicer ne čisto verjamem, da ne uporabljajo prav ničesar ničesar, ker bi jim sicer mlade rastline oidij lahko čisto uničil, varstvo pa je lahko čisto povsem naravno in omogoča ohranitev certifikata. Da se škodljivci sami od sebe odstranijo, sem opazila tudi jaz, že lani sem za drugo rundo uši rekla, da bodo itak s časom šle same in tako je tudi bilo, oidij pa sam od sebe recimo ne gre in situacijo samo poslabša. So seveda sorte, ki se kljub oidiju čisto normalno držijo in jim nič ne škodi (recimo banksie ali Dorothy Perkins in Super Dorothy), nekatere pa lahko čisto uniči.

Poezija je napisal/a:

Ja verjetno bo držalo, da jih polomi, je bolj logično kot da jih izruva. Ja zanimivo isto velja pri vrtnicah. Več vrst tem bolje. Kot tudi ni dobro gojiti monokulturo na poljih, tam se obvezno pojavlja več bolezni. In ker je na svetu toliko polj z monokulturami je tudi toliko bolezni, poleg še drugih dejavnikov seveda.

[pika]

1vrtnica je napisal/a:

Super ste tole zapisale in zelo mi je žal, da nisem mogla biti z vami. Tole bi bilo vredno poti iz Mb na obalo. Tudi jaz že nekaj časa razmišljam o tem, kako namesto zdravil za bolezni vzpodbuditi naravno odpornost vrtnic. Prepričana sem namreč, da mora to funkcionirati podobno kot pri ljudeh - lahko krepimo odpornost organizma ali pa se zdravimo potem, ko že obolimo. In tudi, ko že obolimo, se lahko zdravimo n.pr. z antibiotiki ali z naravnimi zdravili. In kljub temu, da dosti sploh milejših bolezni lahko pozdravimo brez antibiotikov, se še vedno zatekamo k njim. Tako je krog bolezni sklenjen, saj sami sebi uničimo naravno odpornost. Tako ravnanje pripisujem delno vzgoji, delno pomanjkanju znanja, delno komoditeti, saj je lažje vzeti zdravilo ali dve kot pa nekoliko dlje delati na pridobivanju odpornosti, delno pa tudi prenašanju odgovornosti za zdravje na zdravnika, češ, on že ve, namesto da bi si priznali, da smo za svoje zdravje odgovorni sami. Kakorkoli, da se preveč ne razpišem na to temo, po mojem se da podobno doseči tudi pri vrtnicah. In tole predavanje je šlo točno v to smer. Nisem vedela za to vrtnarijo in za tak način vzgoje vrtnic, bom pa poiskala še kaj več informacij na to temo. Vsekakor bom še naprej vztrajala pri mojem poskusu zaščite vrtnic, saj sem zdaj še bolj prepričana, da to gre, le način je treba najti.

[pika]

Mateja SG je napisal/a:

Punce, resnično ste napisale, ni kaj. Ljudje smo res naravnani tako, da izberemo najhitrejšo in najlažjo pot. Ampak če ti pa takšni rilčkarji napadejo najlepše vrtnice in uničijo popke tik pred cvetenjem, bi mene priznam preveč zasrbeli prsti....ta Celoflor bi po mojem pomagal.... lp Mateja

Garden-ja je napisal/a:

Mateja, se bojim, da ne bi. Tudi veliko bolj strupeni insekticidi ne.

[pika]

tanja77 je napisal/a:

No pa da napišem tudi jaz par besed o petkovem predavanju. Garden-ja lepo si povzela predavanje in tudi ti Poezija si lepo napisala.Res je zanimiv ta njihov način pridelave in vzgoje sadik vrtnic na biološki način. Jaz sem na začetku predavanja mislila da mogoče škropijo z biološkimi preparati pa nam je zagotovil,da pustijo naravi na sama opravi svoje delo in poslanstvo.Saj narava ima tako narejen sistem da ima vsaka žival svojega sovražnika tudi uši ki naši vrtnici ne naredijo nobene škode le pokvarijo njen videz in mi takoj posežemo po škropivu le zato ker nam uši pokvarijo pogled na našo vrtnico,ne vprašamo pa se da so uši tudi hrana nekomu drugemu,ki se z njimi prehranjuje(pikapolonicam,tenčaricam) in tako je krog prekinjen. Upam,da le da obstaja tudi naravni sovražnik za te naše gosenice,rilčkarje in hrošče.Upam,da mi bodo tudi ptički letos pomagali saj sem jih letos pozimi pridno hranila Zelo mi je bilo zanimivo tudi da imajo vrtnice različnih sort posajene v isto vrsto saj pravijo da bolezni in škodljivci ne napadajo vseh sort isto. In tudi ko cvetijo nam je pokazal ko cvetijo in je prav lepo pogledat kako se lepo usklajujejo različne vrste vrtnic njihove barve in oblike cvetov. Tudi zanimivo je ko nam je opisal na kakšne načine privabimo v naš vrt koristne žuželke. O tem ne bom pisala saj je lepo napisala že Garden-ja : ) Posadijo okoli vrtnic tudi druge okrasne ratline in rože in s tem privabijo koristne žuželke. Mogli se bomo ljudje sami pri sebi vprašat če je smiselno za vsako malenkost vsako uško škropit in koliko slabega naredimo pri tem.Narava je že sama tako ustvarila,da ima vsaka žival svojega sovražnika le vprašanje je kako ljudje pomagamo naravi da lahko sama dobro opravi svojo nalogo. Proizvajalci pa bodo itak vedno korak pred nami in bodo vedno imeli za vsako stvar pripravljeno škropivo. Sedaj je pa le vprašanje vsakega posameznika kako bo ravnal. Predavanje je bilo poučno,takih bi bilo dobro imet še dosti. Narava svoje delo dobro opravlja sedaj je na vrsti človek da ji pomaga. Bomo zmogli ? ? Naslednjič ko bomo škropili bi bilo dobro da se vprašamo bomo naredili več koristi ali škode s svojim početjem. Narava nam bo na naše početje sigurno odgovorila. Lp od Tanja 77