Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2014
| marmel je napisal/a: |
| Pozdravljeni, sem začetnik na tem področju...in seveda sem takoj naredil neumnost. Volovsko srce sem pikiral in nekaj rastlinic poskusil pognojiti s Cvetalovim Algin-R BIO (pršilko 500 ml), katerega po navodilih naj ne bi bilo potrebno dodatno razredčiti. Zjutraj so vse sadike ležale. Očitno jih je skurilo. Še dobro, da nisem takoj vseh popršil  Zdaj ne vem ali naj še kdaj uporabljam tole ali ne. Mogoče, ko bodo sadike večje? Naj razredčim? Prosim za kakšen nasvet. Hvala. |
marmel, to je pa čudno, pripravek iz alg naj bi bil predvsem krepčilo za rastline in sploh ne gnojilo in če si vzel že razredčeno varianto.
Hmm. Mogoče si pa kaj pri pikiranju naredil narobe, recimo da je ostalo premalo koreninic? Ali pa dal v premočno zemljo? 
hja, vsako leto so podobne težave pri sejancih in kasneje pikirancih.
Nekaj splošnih ugotovitev.
- Mušice in ostale žuželke se pojavljajo, če imamo nekvaliteten substrat. Pomeni, da ni v bistvu sterilen. Lahko je mešanica komposta ali predelava iz gospodinjskih odpadkov - skratka okuženo z različnimi jajčeci različnih insektov in žuželk.
Morda je substrat bogat s hranili ima pa to nadležno težavo. Težava je tudi v tem pri taki izbiri, da je zelo možno, da so prisotne različne druge nezaželjene bolezenske klice , plesni ali kaj podobnega. Zato se za sejance in pikirance moramo potruditi in kupiti res kaj kvalitetnega.
Na koncu koncev gre za majhne količine.
- v izogib plesni potrosimo na zemljo v lončkih nekaj cimeta v prahu, približno toliko kot bi kakšno jed popoprali. Preverjeno deluje.
- tisti šotni lončki, delujejo eko in bio v primerjavi s plastičnimi kozarci imajo eno veliko težavo. V njih zelo niha vlažnost in se lahko zelo hitro presušijo ali pa so ob zalivanju premočeni...posledično imamo težave pri vzgoji. Nepravilno zalivanje spoznamo po belkastem robu zemlje ob robu lončka, kar je posebno vidno pri plastičnih lončkih.
- za pikirance predlagam uporabo prozornih plastičnih kozarcev ( 2 ali 2.5 dl), ker se lepo vidi zalitost in tudi rast korenin.
- rumeni spodnji listi so pokazatelj težave , ali s hranili ali temperaturo. Če so blago porumenjeni tudi zgornji listi gre za svetlobne težave. Če pa so rumeni samo klični listi potem v bistvu ni težave.
- Vihanje listov navzdol je v bistvu fiziološka težava. Pomeni, da nekateri ali eden od pogojev ni ustrezen. Ponavadi gre za neenakomerno zalivanje, oziroma takrat, ko zalijemo jih utopimo v preveliki količini vode, potem pa spet čakamo, da se zemlja nekoliko izsuši. Torej najprej močvirje potem pa suša, da zemlja kar odstopi od lončka.
Del rešitve, poleg enakomernega in zmernejšega zalivanja ( bolj pogosto po malem ali celo pršenje), je tudi Protifert LMW, ki je namenjen stresnim situacijam ( ki jih v bistvu povzročamo sami).
- če pršimo ali zalivamo pikirančke potem to počnite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Kljub temu, da je temperatura nižja, rastline ne šokirajmo ob polni osončenosti.
-Pikirančki morajo biti po pikiranju na temperaturi prostora cca 15 stopinj ali manj. To je nujno, ker svetlobni pogoji so preslabi in premalo časa je dnevna svetloba. V nasprotnem primeru bodo pretegnjeni, dolgi in tenki.
Manj ko je na razpolago svetlobe , nižja mora biti temperatura.
Ob nižji temperaturi bomo opazili modrikasta stebla in celo spodnj deli lista bodo nekoliko vijolični. To je povsem normalno in je pokazatelj, da delamo prav. Rastline bodo tako postale nižje bolj čokatega stebla in temnejših listov. To je v bistvu prvi del utrjevanja, ki omogoča ob presditvi na prosto bujen start in večjo plodnost.
- pozor pri drugem delu utrjevanja, teden ali dva pred presajanjem na prosto. Takrat jih že počasi privajamo na pogoje zunaj. Tu delamo napako, da jih v najmočnejšem soncu postavimo direktno za uro ali dve zunaj. Kaj se zgodi? Listi pobledijo, spodnji porumenijo in rastlina izgleda ubogo.
To je popolnoma pričakovan rezultat. Tudi mi si bomo kožo opekli v nekaj urah majskega sonca.
Torej rastline postavimo ven v senco- ne v direktno svetlobo ampak v razpršeno. Kdor hodi na morje ve, da potemnimo tudi v senci in to brez opeklin. Rastlina se mora privaditi na povečano količino svetlobe in zagotoviti dovolj klorofila za svojo presnovo. Zato naj bo zunaj, naj pihlja in jo trese veterček, vendar nikar na direktnem soncu, kjer se tudi lončki segrejejo na 50 ali več stopinj in se korenine kuhajo.
- vsako leto so razmere drugačne. Včasih zna snežiti tudi maja, včasih pa so pogoji dobri že v začetku aprila, zato je čas saditve na prosto vsako leto drugačen. Letos predvidevam, da je za presaditev v rastlinjak čas že kar v začetku aprila, za tiste bolj zgodnje. Saditev na prosto pa nekje 15.aprila za ta zgodnje vrtičkarje.
-nizke jutranje temperature so sicer 1 ali 2 stopinji ampak to ne škodi, ker gre za tisto uro ali dve, kar paradižniki prenesejo. Čez dan pa je kar lepih 20 ali 24 stopinj, kar je idealna temperatura za paradižnik.
Strah nas je lahko samo slane ali česa podobnega.
- ko presajamo ne pozabimo v sadilno luknjico dodati kaj boljše zemlje ali kakšno zrno hrane in seveda je nujno dobro zaliti. Včasih so pri kupljenih sadikah ( ki niso bile utrjevane) le te zaščitili s tulcem iz časopisa, da jih prvih nekaj dni ni sonce ožgalo. Če pa sami gremo čez ves postopek pa smo za ta problem že poskrbeli.
Seveda je še kup predlogov, navodil in težav, ki so v bistvu vsako leto enaki ali podobni. Zaenkrat sem naštel samo nekaj bolj pogostih. Pa upam, da ne bomo rabili vsako leto znova zapisovati.
Nekaj splošnih ugotovitev.
- Mušice in ostale žuželke se pojavljajo, če imamo nekvaliteten substrat. Pomeni, da ni v bistvu sterilen. Lahko je mešanica komposta ali predelava iz gospodinjskih odpadkov - skratka okuženo z različnimi jajčeci različnih insektov in žuželk.
Morda je substrat bogat s hranili ima pa to nadležno težavo. Težava je tudi v tem pri taki izbiri, da je zelo možno, da so prisotne različne druge nezaželjene bolezenske klice , plesni ali kaj podobnega. Zato se za sejance in pikirance moramo potruditi in kupiti res kaj kvalitetnega.
Na koncu koncev gre za majhne količine.
- v izogib plesni potrosimo na zemljo v lončkih nekaj cimeta v prahu, približno toliko kot bi kakšno jed popoprali. Preverjeno deluje.
- tisti šotni lončki, delujejo eko in bio v primerjavi s plastičnimi kozarci imajo eno veliko težavo. V njih zelo niha vlažnost in se lahko zelo hitro presušijo ali pa so ob zalivanju premočeni...posledično imamo težave pri vzgoji. Nepravilno zalivanje spoznamo po belkastem robu zemlje ob robu lončka, kar je posebno vidno pri plastičnih lončkih.
- za pikirance predlagam uporabo prozornih plastičnih kozarcev ( 2 ali 2.5 dl), ker se lepo vidi zalitost in tudi rast korenin.
- rumeni spodnji listi so pokazatelj težave , ali s hranili ali temperaturo. Če so blago porumenjeni tudi zgornji listi gre za svetlobne težave. Če pa so rumeni samo klični listi potem v bistvu ni težave.
- Vihanje listov navzdol je v bistvu fiziološka težava. Pomeni, da nekateri ali eden od pogojev ni ustrezen. Ponavadi gre za neenakomerno zalivanje, oziroma takrat, ko zalijemo jih utopimo v preveliki količini vode, potem pa spet čakamo, da se zemlja nekoliko izsuši. Torej najprej močvirje potem pa suša, da zemlja kar odstopi od lončka.
Del rešitve, poleg enakomernega in zmernejšega zalivanja ( bolj pogosto po malem ali celo pršenje), je tudi Protifert LMW, ki je namenjen stresnim situacijam ( ki jih v bistvu povzročamo sami).
- če pršimo ali zalivamo pikirančke potem to počnite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Kljub temu, da je temperatura nižja, rastline ne šokirajmo ob polni osončenosti.
-Pikirančki morajo biti po pikiranju na temperaturi prostora cca 15 stopinj ali manj. To je nujno, ker svetlobni pogoji so preslabi in premalo časa je dnevna svetloba. V nasprotnem primeru bodo pretegnjeni, dolgi in tenki.
Manj ko je na razpolago svetlobe , nižja mora biti temperatura.
Ob nižji temperaturi bomo opazili modrikasta stebla in celo spodnj deli lista bodo nekoliko vijolični. To je povsem normalno in je pokazatelj, da delamo prav. Rastline bodo tako postale nižje bolj čokatega stebla in temnejših listov. To je v bistvu prvi del utrjevanja, ki omogoča ob presditvi na prosto bujen start in večjo plodnost.
- pozor pri drugem delu utrjevanja, teden ali dva pred presajanjem na prosto. Takrat jih že počasi privajamo na pogoje zunaj. Tu delamo napako, da jih v najmočnejšem soncu postavimo direktno za uro ali dve zunaj. Kaj se zgodi? Listi pobledijo, spodnji porumenijo in rastlina izgleda ubogo.
To je popolnoma pričakovan rezultat. Tudi mi si bomo kožo opekli v nekaj urah majskega sonca.
Torej rastline postavimo ven v senco- ne v direktno svetlobo ampak v razpršeno. Kdor hodi na morje ve, da potemnimo tudi v senci in to brez opeklin. Rastlina se mora privaditi na povečano količino svetlobe in zagotoviti dovolj klorofila za svojo presnovo. Zato naj bo zunaj, naj pihlja in jo trese veterček, vendar nikar na direktnem soncu, kjer se tudi lončki segrejejo na 50 ali več stopinj in se korenine kuhajo.
- vsako leto so razmere drugačne. Včasih zna snežiti tudi maja, včasih pa so pogoji dobri že v začetku aprila, zato je čas saditve na prosto vsako leto drugačen. Letos predvidevam, da je za presaditev v rastlinjak čas že kar v začetku aprila, za tiste bolj zgodnje. Saditev na prosto pa nekje 15.aprila za ta zgodnje vrtičkarje.
-nizke jutranje temperature so sicer 1 ali 2 stopinji ampak to ne škodi, ker gre za tisto uro ali dve, kar paradižniki prenesejo. Čez dan pa je kar lepih 20 ali 24 stopinj, kar je idealna temperatura za paradižnik.
Strah nas je lahko samo slane ali česa podobnega.
- ko presajamo ne pozabimo v sadilno luknjico dodati kaj boljše zemlje ali kakšno zrno hrane in seveda je nujno dobro zaliti. Včasih so pri kupljenih sadikah ( ki niso bile utrjevane) le te zaščitili s tulcem iz časopisa, da jih prvih nekaj dni ni sonce ožgalo. Če pa sami gremo čez ves postopek pa smo za ta problem že poskrbeli.
Seveda je še kup predlogov, navodil in težav, ki so v bistvu vsako leto enaki ali podobni. Zaenkrat sem naštel samo nekaj bolj pogostih. Pa upam, da ne bomo rabili vsako leto znova zapisovati.
Tole naj moderator skopira še v temo o vzgoji paradižnikov.
Razmišljam, da bi par balkonskih dal na okenski polici pod balkonom, najnižje temperature bodo cca 6°C, pa preveč sončno ne bo.
@labia Moji so od nekje 9h do 18h (po sončni uri) na soncu pod dvojnimi stekli s termičnim nanosom, kar pobere cca 35% moči sonca. Verjetno bi jih bilo še vedno smiselno počasi navajati na polno sonce. Kaj pa koprena v opoldanskih urah?
Razmišljam, da bi par balkonskih dal na okenski polici pod balkonom, najnižje temperature bodo cca 6°C, pa preveč sončno ne bo.
@labia Moji so od nekje 9h do 18h (po sončni uri) na soncu pod dvojnimi stekli s termičnim nanosom, kar pobere cca 35% moči sonca. Verjetno bi jih bilo še vedno smiselno počasi navajati na polno sonce. Kaj pa koprena v opoldanskih urah?
Oldi, sedaj ko so pikiranci za šipo tega problema s premočnim soncem ponavadi ni. Še posebno če gre za dvojno zasteklitev ali termopan okna.
Problem postane izrazit, ko pikirance izpostavimo direktnemu sobcu zunaj, ko jih pričnemo navajati na zunanje pogoje.
Takrat jih lahko poškoduje že dve uri močnega sonca. Problem je še večji, če se lončki segrejejo. Primer: kot pleh od avtomobila na soncu, ki je lahko tako vroč, da ga niti ne moremo držati ( tudi 60 stopinj ali več lahko doseže), takrat se pač koreninice kuhajo v lončku. Zato listi pričnejo izgubljati zeleno barvo ( v nasprotju s pričakovanji, da bodo postali temnejši) v resnici pobledijo in postajajo vse bolj svetlo zeleni.
Verjetno ima vsak izkušnjo, da ga lahko v jasnem sončnem dnevu že pol ure opeče in opazimo rdečo kožo. Na sonce se je treba privajati in počasi večati čas sončenja.
Enako je s pikiranci. V primeru, da smo jih ob privajanju že malo skurili potem ne smejo biti niti par minut zunaj na direktnem soncu, prestavimo jih na indirektno svetlobo in v treh do štirih dneh bodo nazaj pridobili temnejšo zeleno barvo listov in obnovili tenke lasne koreninice, ki so odmrle ( so se skuhale).
No, tudi koprena bi znala pomagati, če jo postavimo kot streho, ki daje senco. Občasno pa le potipajmo lončke in temperaturo. Če čutimo, da so toplejši kot naše telo je že čas za razmislek, ker pomeni da je temperatura okoli 40 stopinj. Toliko je kar kriza. Pomislimo, če damo cvetje z vazo v toplo vodo, bo kar hitro konec.
Ko so rastline presajene v vrt je površina zemlje res lahko 40 ali več stopinj , v globini pa je bistveno manj, ker je zemlja hladna v globini, kjer so korenine- približno 20 stopinj bi lahko dosegla v tem primeru. Pri lončku pa je vsa zemlja 40, če je površina lončka 40.
V bistvu je paradižnik dokaj trpežna rastlina, če pomislimo kaj vse počnemo z njim.
Problem postane izrazit, ko pikirance izpostavimo direktnemu sobcu zunaj, ko jih pričnemo navajati na zunanje pogoje.
Takrat jih lahko poškoduje že dve uri močnega sonca. Problem je še večji, če se lončki segrejejo. Primer: kot pleh od avtomobila na soncu, ki je lahko tako vroč, da ga niti ne moremo držati ( tudi 60 stopinj ali več lahko doseže), takrat se pač koreninice kuhajo v lončku. Zato listi pričnejo izgubljati zeleno barvo ( v nasprotju s pričakovanji, da bodo postali temnejši) v resnici pobledijo in postajajo vse bolj svetlo zeleni.
Verjetno ima vsak izkušnjo, da ga lahko v jasnem sončnem dnevu že pol ure opeče in opazimo rdečo kožo. Na sonce se je treba privajati in počasi večati čas sončenja.
Enako je s pikiranci. V primeru, da smo jih ob privajanju že malo skurili potem ne smejo biti niti par minut zunaj na direktnem soncu, prestavimo jih na indirektno svetlobo in v treh do štirih dneh bodo nazaj pridobili temnejšo zeleno barvo listov in obnovili tenke lasne koreninice, ki so odmrle ( so se skuhale).
No, tudi koprena bi znala pomagati, če jo postavimo kot streho, ki daje senco. Občasno pa le potipajmo lončke in temperaturo. Če čutimo, da so toplejši kot naše telo je že čas za razmislek, ker pomeni da je temperatura okoli 40 stopinj. Toliko je kar kriza. Pomislimo, če damo cvetje z vazo v toplo vodo, bo kar hitro konec.
Ko so rastline presajene v vrt je površina zemlje res lahko 40 ali več stopinj , v globini pa je bistveno manj, ker je zemlja hladna v globini, kjer so korenine- približno 20 stopinj bi lahko dosegla v tem primeru. Pri lončku pa je vsa zemlja 40, če je površina lončka 40.
V bistvu je paradižnik dokaj trpežna rastlina, če pomislimo kaj vse počnemo z njim.