Tud moji pikiranci so bili do včeraj v dnevni sobi ob panoramski steni, cel dan na soncu. Včeraj sem jih selila v kvazi rastlinjak na teraso, kjer cel dan nažiga sonce. Danes zjutraj sem odkrila in zasenčila s tako "mrežo" http://adf.ly/489325/banner/http://www.rastlinjaki.info/2012/07/sencenje.html.
Se pa bojim da bo pretemno.
Ima že kdo izkušnje senčenja s kopreno?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2014
| Aye-Aye je napisal/a: | ||
marmel, to je pa čudno, pripravek iz alg naj bi bil predvsem krepčilo za rastline in sploh ne gnojilo in če si vzel že razredčeno varianto.  Hmm. Mogoče si pa kaj pri pikiranju naredil narobe, recimo da je ostalo premalo koreninic? Ali pa dal v premočno zemljo?  |
Po moje ni problem napaka pri pikiranju-pa ne mislim zato, ker bi bil že tako samozavesten glede tega
ampak zato, ker sem si označil tiste, ki sem jih pošprical in izključno samo tiste sadikce so popadale. Naknadno sem na listu ene paprike opazil tri "ožgane" krogce - glede na to, da je poleg sadike paradižnika, ki sem jo pršil, predvidevam, da je nekaj kapljic padlo na te liste (ampak večje škode na tej papriki ni naredilo).
Očitno, da je ta pripravek res premočen za pikirance. Res pa piše na njemu, da je že pripravljen za uporabo (ker na Alginu v drugi embalaži, brez pršilke, pa je pisalo v kakšnem razmerju se redči z vodo)
No, skratka zaenkrat ne bom nič več pršil, mogoče bom kdaj kasneje kakšno sadiko reskiral pa poskusil - pred tem pa precej razredčil, kljub navodilom.
Dokler nimajo sadike močno razvitega koreninskega sistema, se z močnimi škropivi enostavno ne sme po njih, ker pri škropljenju skuriš zgornji del, pri zalivanju pa tiste nežne koreninice. Še 6 tednov po pikiranju je ponavadi v kvalitetni zemlji popolnoma dosti hranil, da rastline lepo rastejo. Tako male pikirance se lahko škropi le s Protifertom in zaliva z Agrostreminom, da jim ne škodiš ampak koristiš._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Prvi balkončkar na okenski polici http://forum.gartlc.si/gartlc-about2456-16.html Danes je bilo nebo malo zamegljeno in sonce ne tako močno, kljub temu sem ga opoldne pokril z zaplato koprene.
| Citiram: |
| Torej najprej močvirje potem pa suša, da zemlja kar odstopi od lončka. |
A tole je pravilno recimo da jih zalijem z deci vode in potem čakam da je vrh lončka zemlje prav rjave suhe barve in nekoliko odstopi od lončka potem ppa ko je vse to se ponovno zalije?
Mam prav ali je to mišljeno kot napačno kar sem povzel.
| Plamenka je napisal/a: |
| Zakaj? Jaz vedno zalijem paradižnike, paprike, čilije šele, ko je zemlja precej izsušena in so listi včasih celo povešeni. Pa imam občutek, da jim to ustreza. Vsaj mojim. |
To, kar si opisala, se v resnici lahko počne, ko so že posajeni v vrtu. Ne sicer ravno, da močno povesijo liste, ker to že kaže na pomanjkanje vode. Vprašanje je tudi koliko jih zaliješ? Do močvirja?
V vrtu sicer ob sončnem dnevu vsi povešajo liste. To je opazno predvsem zvečer, vendar pa morajo listi stati normalno že takoj zjutraj.
Povešenost listov zjutraj je pokazatelj, da je potrebno zaliti. Le opazovati moramo precej redno: beri vsakodnevno.
Razlog zakaj se to počne je v tem, da rastlino prisilimo, da požene korenine bolj v globino, kjer je le nekoliko več vlage, kot proti površju.
Zakaj si to želimo? Zaradi tega, da je bolj odporna na sušo, da jo lahko redkeje zalivamo, da naredi manj površinskih korenin in je tako ob sončnem dnevu, ko se zgornji sloj izsuši manj prizadeta, pa tudi zato, da je v plastenjaku manj vlažne površine in s tem pogojev za bolezni.
Pri mojem stavku gre za dve stanji: močvirje ( preveč zalito) in suša ( prveč izsušeno). Nobeno od teh stanj ni dobro za pikirance.
Ko sem zapisal: "Torej najprej močvirje potem pa suša, da zemlja kar odstopi od lončka." , sem imel v mislih predvsem tisto besedo "močvirje", se pravi bistveno preveč zalito, da se korenine kar utapljajo v vodi.
To prepoznamo po belem svetlem poprhu na površini zemlje, ko se izsušuje. Tak način zalivanja paradižniku ne ustreza, ker ni močvirska rastlina . Če redno opazujemo pikirinca je pri malo povešenih listih res potrebno zaliti, ker se že mudi, da ne povzročamo šoka za rastlino in ustavljamo rast, ker rastlina preklopi na varčevalni način preživetja.
Omenil sem še primer orhideje, kjer se pa res lonček potopi v vodo za recimo pol ure in se nato ves teden ali dva sploh ne zaliva, voda pa med lubjem v resnici takoj odteče in ne ostane v lončku. Paradižnik pa žal ni orhideja.
Torej kaj moramo pikirancu omogočiti? Čvrsto čokato rast, lepo razraščene liste temne barve z veliko klorofila, dovolj korenin po celotnem lončku.
Ne rabimo ga stradati ( kar sicer upočasni rast), ker je namen močan in zdrav pikiranec.
To pa bomo dosegli, če bomo nudili optimalne pogoje: svetlobo, temperaturo, vodo in nekaj hranil. Tak zdrav in že na pogled všečen pikiranec je dobra osnova za saditev na vrt.
Aha, torej kaj je pravilno zalivanje pri pikirancih (na kratko)? Za recimo cca 100 pikirancev je liter vode na vsaka tri ali 4 dneva, če se nahajajo na cca 15 stopinj v prostoru. Ko so manjši rabimo manj vode, ko so večji nekaj več.
Uglavnem zalijemo normalno ( recimo en zamašek na lonček) in ponovno zalijemo, ko se površina substrata posuši. Če smo uporabljali več šote, kdaj zaliti opazimo, ko se vsebina skrči ( na zgornjem robu nekoliko prične odstopati od lončka) oziroma površina substrata postane svetlejša. Takrat je v globini lončka še vedno dovolj vlage, da ni suše in rastlina ne doživlja šoke pri zalivanju.
Da povem še moje izkušnje s pripravo sadik:
Za sajenje in pikiranje vedno uporabljam pripravljeno prst Biobrazda. Moram priznat, da se nisem nikoli poglabljala v sestavo, ampak mi je bila všeč po izgledu in na otip.
Pikiram vedno v 2dcl lončke, razen letos sem s paradižniki naredila poizkus in jih pikirala v cvetlična korita, v wc rorčke (zaenkrat je še vse v redu). Do presajanja na prosto nič ne dognojujem (tako kot pravi Marijav-prsti imajo ponavadi za nekaj tednov hranil). Tudi nikoli ni dobro, da so rastline preveč hranjene, ker potem prehitro rastejo, kar jih slabi in povzroča težave - saj je znano, da imajo bolezni in škodljivci večji uspeh pri manj odpornih organizmih.
Rastline redno zalivam,ker nima smisla rastline navajati na sušo v lončku, kjer si ne morejo pomagati. Če jih bolj na suhem držimo na vrtu je to drugače - korenine sledijo vlagi. To pomeni, če jih (na vrtu) pogosto zalivamo, potem je površina vlažna in korenine ostanejo bolj na površini. Če pa ne zalivamo (po biodinamičnem načinu pridelave naj rastlin sploh ne bi zalivali, razen po presajanju in v skrajnih sušnih rzmerah), potem korenine začno iskati vlago v globini. Tam je dalj časa vlažno in so rastline tako v sušnem času manj prizadete.
Moji pikiranci so (letos prvič tako zgodaj) od začetka marca na terasi, ponoči pokriti, podnevi na soncu in so zelo lepi in zdravi. Prejšnja leta sem jih do druge polovice aprila držala v hiši, ob oknu in so bili vedno bolj pretegnjeni kot ne in tudi privajanje na sonce je bilo malo bolj zahtevno, ker je bilo sonce že močnejše._________________naredimo svet lepši
Za sajenje in pikiranje vedno uporabljam pripravljeno prst Biobrazda. Moram priznat, da se nisem nikoli poglabljala v sestavo, ampak mi je bila všeč po izgledu in na otip.
Pikiram vedno v 2dcl lončke, razen letos sem s paradižniki naredila poizkus in jih pikirala v cvetlična korita, v wc rorčke (zaenkrat je še vse v redu). Do presajanja na prosto nič ne dognojujem (tako kot pravi Marijav-prsti imajo ponavadi za nekaj tednov hranil). Tudi nikoli ni dobro, da so rastline preveč hranjene, ker potem prehitro rastejo, kar jih slabi in povzroča težave - saj je znano, da imajo bolezni in škodljivci večji uspeh pri manj odpornih organizmih.
Rastline redno zalivam,ker nima smisla rastline navajati na sušo v lončku, kjer si ne morejo pomagati. Če jih bolj na suhem držimo na vrtu je to drugače - korenine sledijo vlagi. To pomeni, če jih (na vrtu) pogosto zalivamo, potem je površina vlažna in korenine ostanejo bolj na površini. Če pa ne zalivamo (po biodinamičnem načinu pridelave naj rastlin sploh ne bi zalivali, razen po presajanju in v skrajnih sušnih rzmerah), potem korenine začno iskati vlago v globini. Tam je dalj časa vlažno in so rastline tako v sušnem času manj prizadete.
Moji pikiranci so (letos prvič tako zgodaj) od začetka marca na terasi, ponoči pokriti, podnevi na soncu in so zelo lepi in zdravi. Prejšnja leta sem jih do druge polovice aprila držala v hiši, ob oknu in so bili vedno bolj pretegnjeni kot ne in tudi privajanje na sonce je bilo malo bolj zahtevno, ker je bilo sonce že močnejše._________________naredimo svet lepši