Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bezeg (Sambucus)
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Bezeg (Sambucus)
(Prenos iz arhiva)
Glej tudi:
zdravilne rastline
Olesenele okrasne rastline
dodala: muha
Ko sem pregledoval forum nisem uspel najti teme o bezgu zato sem ustvaril to. Če je tema že ustvarjena me napotite do nje.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Adoxaceae (pižmičevke)
Rod: Sambucus
Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.
Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni[1].
Razširjenost
Rod uspeva v zmernih do subtropskih regijah na severni in južni polobli. Bolj je razširjen na severni polobli, saj se na južni pojavlja v delih Avstralazije in Južne Amerike.
Vrste
Skupina črni bezeg je več različno obravnavanih samostojnih vrst Sambucus nigra, ki raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 cm.
Sambucus australis (južni črni bezeg; zmerna vzhodna Južna Amerika)
Sambucus canadensis (ameriški črni bezeg; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus cerulea (syn. S. caerulea, S. glauca; borovničasti črni bezeg; zahodna Severna Amerika; modre jagode)
Sambucus javanica (kitajski črni bezeg; jugovzhodna Azija)
Sambucus mexicana (mehiški črni bezeg; Mehika in Centralna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus nigra (bezeg ali črni bezeg; Evropa in zahodna Azija; črne jagode)
Sambucus palmensis (kanarski črni bezeg; Kanarski otoki; črne jagode)
Sambucus peruviana (perujski črni bezeg; severozahodna Južna Amerika; črne jagode)
Sambucus simpsonii (floridski črni bezeg; jugovzhodne ZDA; modro-črne jagode)
Sambucus peruviana (andski črni bezeg; severna Južna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus velutina (žametni črni bezeg; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus melanocarpa zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 m. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov.
Divji bezeg (Sambucus racemosa)
Skupina divji bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus racemosa. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 m.
Sambucus callicarpa (tihooceanski divji bezeg; zahodna obala Severne Amerike)
Sambucus chinensis (kitajski divji bezeg; vzhodna Azija, v gorah)
Sambucus latipinna (korejski divji bezeg; Koreja, jugovzhodna Sibirija)
Sambucus microbotrys (gorski divji bezeg; jugozahodna Severna Amerika, v gorah)
Sambucus pubens (ameriški divji bezeg; južna Severna Amerika)
Sambucus racemosa (evropski divji bezeg; severna Evropa, severozahodna Azija)
Sambucus sieboldiana (japonski divji bezeg; Japonska in Koreja)
Sambucus tigranii (kavkaški divji bezeg; jugozahodna Azija, v gorah)
Sambucus williamsii (severnokitajski divji bezeg; severovzhodna Azija)
Skupino avstralski bezeg sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 m višine.
Sambucus australasica (rumeni bezeg; Nova Gvineja, vzhodna Avstralija)
Sambucus gaudichaudiana (avstralski bezeg ali beli bezeg; senčna področja južne vzhodne Avstralije)
Skupina smrdljivi bezeg je, v nasprotju z drugimi vrstami, zelnata rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 m visoko.
Sambucus adnata (Azijski smrdljivi bezeg; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
Sambucus ebulus (Evropski smrdljivi bezeg; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode)
Vir: Wikipedija
Za več informacij vam priporočam nakup knige Žlahtni bezeg, avtorja Milko in katje Kranjec ki je bila izdana pri Kmetiski založbi. Bi vam posredovam PDF knjige pa ga nažalost ne najdem. Da bi pa pretipkal celo knigo pa nimam ne živcev ne časa.
V knigi je opisano vse o bezgu. Predstavljene so sorte, nega nasadov, varstvo rastlin, predelava, recepti...
Link knige: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/zlahtnibezeg.aspx
Recepti z bezgovih kobulov
Sirup iz bezgovih cvetov
Sestavine
-4,5l vode
-4,5kg sladkorja
-70g citronske kisline
-1,3kg cvetočih bezgovih kobulov
Priprava
Zmešamo sladkor in vodo in mešanico kuhamo približno 5 minut. Z mešanice nato posnamemo peno in ji pazljivo primešamo citronsko kislino. S to sladko raztopino prelijemo bezgove cvetne kobule in jih namakamo 24 ur. Potem sirup precedimo preko sita in ga polnimo v steklenice. Najboljše so steklenice temne barve. Za pripravo osvežilne pijače sirup razredčimo z mineralno vodo. S takšnim sirupom lahko sladkamo tudi zeliščne čaje in sladice.
Sok iz bezgovih cvetov
Sestavine
-7 cvetočih kobulov
-7l vode
-15g vinske kisline
-2 limoni, ki nista bili obdelani z konzervansi
-1kg sladkorja
Priprava
Za pripravo potrebujemo posodo, ki se dobro zapira, in ki ima širše dno. Na dno položimo kobule in jih prelijemo z vodo, v kateri smo raztopili vinsko kislino. Po 24 urah dodamo limoni, ki smo jih narezali na tanke rezine in pustimo stati še 24 ur. Potem tekočino precedimo skozi sito in ji dodamo sladkor ter mešamo toliko časa, da se sladkor popolnoma rastopi. Sok iz bezgovih cvetov dobro zapremo in ga hranimo na hladnem.
Limonada iz bezgovih cvetov
Sestavine
-30 svežih, cvetočih bezgovih kobulov
-3limone, ki niso bile obdelane z konzervansi
-3l vode
-1,5kg sladkorja
-50g citronske ali askorbinske kisline (vitamin C)
Priprava
Cvetoče kobule nežno speremo. Olupimo limone in jih narežemo na tanke rezine. Vse sestavine damo v lonec, jih prelijemo z vodo in v pokritem loncu pustimo stati 2 do 3 dni. Potem limonado odcedimo in polnimo v steklenice. Po želji lahko razredčimo z vodo.
Kis z bezgovim cvetjem
Sestavine
-100g svežih bezgovih cvetov
1/2l vinskega ali jabolčnega kisa
Priprava
Bezgovo cvetje razpecljamo in temeljito oplaknemo. Potem ga namočimo v kis. Zaprto steklenico s to mešanico postavimo v hladen in temen prostor. Po 2 tednih lahko takšen kis uporabljamo.
Ocvrto bezgovo cvetje
Sestavine
-6 do 12 cvetočih bezgovih kobulov
-1/4l mlačnega mleka
-280g moke
-pol žličke soli
-žlica sladkorja
-3 rumenjaki
-sneg 6 beljakov
-maščoba za cvrtje
- sladkor in cimet za posipavanje
Priprava
Zažvrkljamo mleko, moko in rumenjake, pridenemo sladkor in sol ter zamešamo trd sneg beljakov. Cvetoče kobule oplaknemo z vodo, jih odcedimo na rešetu in posamezen kobul pomakamo v testo ter ga na vroči maščobi rumeno ocvremo. Cvrtje potresemo z sladkorjem. Kobule lahko pomakamo tudi v vinsko ali pivsko testo.
Če želimo da je cvrtje bolj krhko vzamemo več jajc in manj moke.
Ocvrto bezgovo listje
Sestavine
-8 bezgovih listov z peclji
-120g moke
-jedilna žlica sladkorja
-žlička vaniljevega sladkorja
-nastrgana lupina ½ pomaranče, ki ni bila obdelana z konzervansi
-150ml belega vina
-2 jedilni žlici surovega masla
-2 beljaka
-maščoba za cvrtje
-sladkor in cimet za posipavanje
- surovo maslo
Priprava
Liste dobro operemo in posušimo. Zmešamo moko, sladkor, vaniljev sladkor in pomarančno lupino.
Umešamo vino in tekoče surovo maslo. Pustimo da masa stoji 20 minut. Trdo stepemo beljak in ga umešamo. Liste z peclji potopimo v testo in ocvremo pri temperaturi 180°C. Zmešamo sladkor in cimet ter posipamo ocvrte liste.
Vir: Milko in Katja Krajnc, Žlahtni bezeg, Kmetijska založba, 2002
Naša domača drevesa bezga.
Črni bezeg se je že kr dobro olistal.
Haschberg je šele začel dobro odganjati.
Pa še potaknjenci Haschberg ki sem jih že ob zimski rezi potaknil. Imam jih okoli 15 komadov. Zraven imam tudi 3 rastline navadnega črnega bezga na katerem se bom poigral z cepljenjem.
[/url]_________________LP seba993Nazadnje urejal/a seba993 27 Apr 2014 23:19; skupaj popravljeno 4 krat
zdravilne rastline
Olesenele okrasne rastline
dodala: muha
Ko sem pregledoval forum nisem uspel najti teme o bezgu zato sem ustvaril to. Če je tema že ustvarjena me napotite do nje.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Adoxaceae (pižmičevke)
Rod: Sambucus
Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.
Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni[1].
Razširjenost
Rod uspeva v zmernih do subtropskih regijah na severni in južni polobli. Bolj je razširjen na severni polobli, saj se na južni pojavlja v delih Avstralazije in Južne Amerike.
Vrste
Skupina črni bezeg je več različno obravnavanih samostojnih vrst Sambucus nigra, ki raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 cm.
Sambucus australis (južni črni bezeg; zmerna vzhodna Južna Amerika)
Sambucus canadensis (ameriški črni bezeg; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus cerulea (syn. S. caerulea, S. glauca; borovničasti črni bezeg; zahodna Severna Amerika; modre jagode)
Sambucus javanica (kitajski črni bezeg; jugovzhodna Azija)
Sambucus mexicana (mehiški črni bezeg; Mehika in Centralna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus nigra (bezeg ali črni bezeg; Evropa in zahodna Azija; črne jagode)
Sambucus palmensis (kanarski črni bezeg; Kanarski otoki; črne jagode)
Sambucus peruviana (perujski črni bezeg; severozahodna Južna Amerika; črne jagode)
Sambucus simpsonii (floridski črni bezeg; jugovzhodne ZDA; modro-črne jagode)
Sambucus peruviana (andski črni bezeg; severna Južna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus velutina (žametni črni bezeg; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
Sambucus melanocarpa zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 m. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov.
Divji bezeg (Sambucus racemosa)
Skupina divji bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus racemosa. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 m.
Sambucus callicarpa (tihooceanski divji bezeg; zahodna obala Severne Amerike)
Sambucus chinensis (kitajski divji bezeg; vzhodna Azija, v gorah)
Sambucus latipinna (korejski divji bezeg; Koreja, jugovzhodna Sibirija)
Sambucus microbotrys (gorski divji bezeg; jugozahodna Severna Amerika, v gorah)
Sambucus pubens (ameriški divji bezeg; južna Severna Amerika)
Sambucus racemosa (evropski divji bezeg; severna Evropa, severozahodna Azija)
Sambucus sieboldiana (japonski divji bezeg; Japonska in Koreja)
Sambucus tigranii (kavkaški divji bezeg; jugozahodna Azija, v gorah)
Sambucus williamsii (severnokitajski divji bezeg; severovzhodna Azija)
Skupino avstralski bezeg sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 m višine.
Sambucus australasica (rumeni bezeg; Nova Gvineja, vzhodna Avstralija)
Sambucus gaudichaudiana (avstralski bezeg ali beli bezeg; senčna področja južne vzhodne Avstralije)
Skupina smrdljivi bezeg je, v nasprotju z drugimi vrstami, zelnata rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 m visoko.
Sambucus adnata (Azijski smrdljivi bezeg; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
Sambucus ebulus (Evropski smrdljivi bezeg; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode)
Vir: Wikipedija
Za več informacij vam priporočam nakup knige Žlahtni bezeg, avtorja Milko in katje Kranjec ki je bila izdana pri Kmetiski založbi. Bi vam posredovam PDF knjige pa ga nažalost ne najdem. Da bi pa pretipkal celo knigo pa nimam ne živcev ne časa.
V knigi je opisano vse o bezgu. Predstavljene so sorte, nega nasadov, varstvo rastlin, predelava, recepti...
Link knige: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/zlahtnibezeg.aspx
Recepti z bezgovih kobulov
Sirup iz bezgovih cvetov
Sestavine
-4,5l vode
-4,5kg sladkorja
-70g citronske kisline
-1,3kg cvetočih bezgovih kobulov
Priprava
Zmešamo sladkor in vodo in mešanico kuhamo približno 5 minut. Z mešanice nato posnamemo peno in ji pazljivo primešamo citronsko kislino. S to sladko raztopino prelijemo bezgove cvetne kobule in jih namakamo 24 ur. Potem sirup precedimo preko sita in ga polnimo v steklenice. Najboljše so steklenice temne barve. Za pripravo osvežilne pijače sirup razredčimo z mineralno vodo. S takšnim sirupom lahko sladkamo tudi zeliščne čaje in sladice.
Sok iz bezgovih cvetov
Sestavine
-7 cvetočih kobulov
-7l vode
-15g vinske kisline
-2 limoni, ki nista bili obdelani z konzervansi
-1kg sladkorja
Priprava
Za pripravo potrebujemo posodo, ki se dobro zapira, in ki ima širše dno. Na dno položimo kobule in jih prelijemo z vodo, v kateri smo raztopili vinsko kislino. Po 24 urah dodamo limoni, ki smo jih narezali na tanke rezine in pustimo stati še 24 ur. Potem tekočino precedimo skozi sito in ji dodamo sladkor ter mešamo toliko časa, da se sladkor popolnoma rastopi. Sok iz bezgovih cvetov dobro zapremo in ga hranimo na hladnem.
Limonada iz bezgovih cvetov
Sestavine
-30 svežih, cvetočih bezgovih kobulov
-3limone, ki niso bile obdelane z konzervansi
-3l vode
-1,5kg sladkorja
-50g citronske ali askorbinske kisline (vitamin C)
Priprava
Cvetoče kobule nežno speremo. Olupimo limone in jih narežemo na tanke rezine. Vse sestavine damo v lonec, jih prelijemo z vodo in v pokritem loncu pustimo stati 2 do 3 dni. Potem limonado odcedimo in polnimo v steklenice. Po želji lahko razredčimo z vodo.
Kis z bezgovim cvetjem
Sestavine
-100g svežih bezgovih cvetov
1/2l vinskega ali jabolčnega kisa
Priprava
Bezgovo cvetje razpecljamo in temeljito oplaknemo. Potem ga namočimo v kis. Zaprto steklenico s to mešanico postavimo v hladen in temen prostor. Po 2 tednih lahko takšen kis uporabljamo.
Ocvrto bezgovo cvetje
Sestavine
-6 do 12 cvetočih bezgovih kobulov
-1/4l mlačnega mleka
-280g moke
-pol žličke soli
-žlica sladkorja
-3 rumenjaki
-sneg 6 beljakov
-maščoba za cvrtje
- sladkor in cimet za posipavanje
Priprava
Zažvrkljamo mleko, moko in rumenjake, pridenemo sladkor in sol ter zamešamo trd sneg beljakov. Cvetoče kobule oplaknemo z vodo, jih odcedimo na rešetu in posamezen kobul pomakamo v testo ter ga na vroči maščobi rumeno ocvremo. Cvrtje potresemo z sladkorjem. Kobule lahko pomakamo tudi v vinsko ali pivsko testo.
Če želimo da je cvrtje bolj krhko vzamemo več jajc in manj moke.
Ocvrto bezgovo listje
Sestavine
-8 bezgovih listov z peclji
-120g moke
-jedilna žlica sladkorja
-žlička vaniljevega sladkorja
-nastrgana lupina ½ pomaranče, ki ni bila obdelana z konzervansi
-150ml belega vina
-2 jedilni žlici surovega masla
-2 beljaka
-maščoba za cvrtje
-sladkor in cimet za posipavanje
- surovo maslo
Priprava
Liste dobro operemo in posušimo. Zmešamo moko, sladkor, vaniljev sladkor in pomarančno lupino.
Umešamo vino in tekoče surovo maslo. Pustimo da masa stoji 20 minut. Trdo stepemo beljak in ga umešamo. Liste z peclji potopimo v testo in ocvremo pri temperaturi 180°C. Zmešamo sladkor in cimet ter posipamo ocvrte liste.
Vir: Milko in Katja Krajnc, Žlahtni bezeg, Kmetijska založba, 2002
Naša domača drevesa bezga.
Črni bezeg se je že kr dobro olistal.
Haschberg je šele začel dobro odganjati.
Pa še potaknjenci Haschberg ki sem jih že ob zimski rezi potaknil. Imam jih okoli 15 komadov. Zraven imam tudi 3 rastline navadnega črnega bezga na katerem se bom poigral z cepljenjem.
[/url]_________________LP seba993Nazadnje urejal/a seba993 27 Apr 2014 23:19; skupaj popravljeno 4 krat
seba998, lepo si se potrudil.
Bezeg je res že obravnavan tako pri okrasnih, kot pri zdravilnih rastlinah, je pač vsestranski in bi ga bilo težko stlačiti v en sam predal glede na namembnost in uporabo. Razmišljala sem, če bi vse teme združila, a se mi zdi ravno zaradi večnamenske uporabe bolje, da jih le povežem z linki na začetku uvodnih prispevkov.
Jih kaj obrezuješ ali kako drugače neguješ? Kaj pa iz cvetja in jagod, delate kake pripravke - napitke, čaje, marmelade?
Bezeg je res že obravnavan tako pri okrasnih, kot pri zdravilnih rastlinah, je pač vsestranski in bi ga bilo težko stlačiti v en sam predal glede na namembnost in uporabo. Razmišljala sem, če bi vse teme združila, a se mi zdi ravno zaradi večnamenske uporabe bolje, da jih le povežem z linki na začetku uvodnih prispevkov.
Jih kaj obrezuješ ali kako drugače neguješ? Kaj pa iz cvetja in jagod, delate kake pripravke - napitke, čaje, marmelade?
@muha hvala za kompliment.
Ja vsako jesen ali pozimi jih porežem. Cvetove uporabljam za sirup in čaj plodove pa samo za sirup. Marmelad ne delamo ker jih nobeden pri hiši nima najrajši. Pa lani smo nekaj gajbic plodov prodali sirarju za izdelavo štempljev na siru.
Navadi črni bezeg že lepo tvori cvetove in je lepo olistan.
Haschberg je bolj slabo olistan in ima zaenkrat še manjše cvetove kar pa je logično saj je bolj pozna sorta.
potaknjenci Haschberga lepo odganjajo na žalost pa še niso razvili korenin. Razvijajo pa cvetove ki jih bom kmalu porezal stran da bo več hrane za listno maso, razvoj korenin in rast.
Pa še sadika navadnega črnega bezga ki sem jo poskubil po deblu da bo rasel v višino. Sadike bom letos tudi verjetno cepil.
_________________LP seba993
Ja vsako jesen ali pozimi jih porežem. Cvetove uporabljam za sirup in čaj plodove pa samo za sirup. Marmelad ne delamo ker jih nobeden pri hiši nima najrajši. Pa lani smo nekaj gajbic plodov prodali sirarju za izdelavo štempljev na siru.
Navadi črni bezeg že lepo tvori cvetove in je lepo olistan.
Haschberg je bolj slabo olistan in ima zaenkrat še manjše cvetove kar pa je logično saj je bolj pozna sorta.
potaknjenci Haschberga lepo odganjajo na žalost pa še niso razvili korenin. Razvijajo pa cvetove ki jih bom kmalu porezal stran da bo več hrane za listno maso, razvoj korenin in rast.
Pa še sadika navadnega črnega bezga ki sem jo poskubil po deblu da bo rasel v višino. Sadike bom letos tudi verjetno cepil.
_________________LP seba993
