Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Wisteria - glicinija
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Wisteria - glicinija
(Prenos iz arhiva)
Wisteria - glicinija
stari grki in rimljani so poleg visoke grmičaste pelargonije izredno cenili to plemenito vzpenjalko.
poleg dišavljenja s cvetovi glicinije in s cvetovi in listi pelargonije (visoke grmičaste) so slednjo uporabljali kot začimbo (tudi danes) pri hrani in v osvežilnih pijačah. vonj glicinij je omamljal pri vstopu v atrij in se širil po stanovanjskih prostorih.
Družina stročnic – Fabaceae
Izvira iz Severne Amerike in Azije
Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk
Kitajska – Wisteria sinensis (modra ali vijolična) in bela – Wisteria Alba
Japonska – Wisteria floribunda
lpvoda-sledi naprej
stari grki in rimljani so poleg visoke grmičaste pelargonije izredno cenili to plemenito vzpenjalko.
poleg dišavljenja s cvetovi glicinije in s cvetovi in listi pelargonije (visoke grmičaste) so slednjo uporabljali kot začimbo (tudi danes) pri hrani in v osvežilnih pijačah. vonj glicinij je omamljal pri vstopu v atrij in se širil po stanovanjskih prostorih.
Družina stročnic – Fabaceae
Izvira iz Severne Amerike in Azije
Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk
Kitajska – Wisteria sinensis (modra ali vijolična) in bela – Wisteria Alba
Japonska – Wisteria floribunda
lpvoda-sledi naprej
Moje izkušnje pri vzgoji glicinije
na netu sem brala, da je glicinija ena od 10-tihi strupenih, najbolj pogostih rastlin na vrtu. kateri njen del, je strupen ni bilo povedano, a cvetovi zagotovo niso.
namreč, če bi bili, mene več ne bi bilo, pa še marsikoga več ne. Kot otrok sem preživljala šol. poč., na Primorskem v avstroogrski vili sredi velikega parka, s 100-letnimi drevesi in eksotičnimi rastlinami. za nas otroke je park bil čudovit, poln presenečenj in skritih kotov, igrišče. marsikaj smo dali v usta in žvečili. Pelin (in se od grenkobe ob tem pačili), vršičke meterskih bambusov (zelo sladek okus). iz borove smole, stolčene z drevesa s kamnom, pa smo dobili odličen čigumi. pri žvečenju z odprtimi usti in raztegovanju je takoj otrdel. ni nas motilo, žvečili smo naprej. pojedli vsak dan po nekaj še neodprtih modrih z nektarjem polnih glicinijinih grozdov. (tudi danes to počnem in se vračam daleč nazaj.)
košati grmovi oleandrov v različnih barvah nas niso nikoli zamikali. da bi odtrgali oleandrov list, kje pa da bi ga dali v usta. tudi kasneje me ni mikalo. šele pred nekaj leti pa preberem, da je oleander smrtno nevaren. verjamem, da se s semeni glicinije (roke ni treba umivati po otipavanju saj so »tabletke« suhe), zastrupiš, če jih zaužiješ. enako kot pri prečudoviti enoletnici kloščevcu-ricinusu, katera ima lepa, pisanemu grahu podobna semena a smrtno nevarna, če jih poješ (v lit. uporabila A. Christie).
glede strupenih rastlin sem prepričana, da (še) deluje nezaveden oz. kolektiven spomin nabiralk. če malo pomislimo na vrtu, na sprehodih odtrgamo list, travico in dr. ter damo v usta. žvečimo, čačkamo zobe, pogoltnemo, izpljunemo -kakor kdaj. ob tem skoraj nikoli ne odtrgamo strupeno rastlino in nam na kraj pameti ni, da bi jo dali v usta. ali vam je kdaj prišlo na pamet, da daste v usta bršljan?
lpvoda se nadaljujeNazadnje urejal/a voda 11 Jun 2013 15:52; skupaj popravljeno 2 krat
na netu sem brala, da je glicinija ena od 10-tihi strupenih, najbolj pogostih rastlin na vrtu. kateri njen del, je strupen ni bilo povedano, a cvetovi zagotovo niso.
namreč, če bi bili, mene več ne bi bilo, pa še marsikoga več ne. Kot otrok sem preživljala šol. poč., na Primorskem v avstroogrski vili sredi velikega parka, s 100-letnimi drevesi in eksotičnimi rastlinami. za nas otroke je park bil čudovit, poln presenečenj in skritih kotov, igrišče. marsikaj smo dali v usta in žvečili. Pelin (in se od grenkobe ob tem pačili), vršičke meterskih bambusov (zelo sladek okus). iz borove smole, stolčene z drevesa s kamnom, pa smo dobili odličen čigumi. pri žvečenju z odprtimi usti in raztegovanju je takoj otrdel. ni nas motilo, žvečili smo naprej. pojedli vsak dan po nekaj še neodprtih modrih z nektarjem polnih glicinijinih grozdov. (tudi danes to počnem in se vračam daleč nazaj.)
košati grmovi oleandrov v različnih barvah nas niso nikoli zamikali. da bi odtrgali oleandrov list, kje pa da bi ga dali v usta. tudi kasneje me ni mikalo. šele pred nekaj leti pa preberem, da je oleander smrtno nevaren. verjamem, da se s semeni glicinije (roke ni treba umivati po otipavanju saj so »tabletke« suhe), zastrupiš, če jih zaužiješ. enako kot pri prečudoviti enoletnici kloščevcu-ricinusu, katera ima lepa, pisanemu grahu podobna semena a smrtno nevarna, če jih poješ (v lit. uporabila A. Christie).
glede strupenih rastlin sem prepričana, da (še) deluje nezaveden oz. kolektiven spomin nabiralk. če malo pomislimo na vrtu, na sprehodih odtrgamo list, travico in dr. ter damo v usta. žvečimo, čačkamo zobe, pogoltnemo, izpljunemo -kakor kdaj. ob tem skoraj nikoli ne odtrgamo strupeno rastlino in nam na kraj pameti ni, da bi jo dali v usta. ali vam je kdaj prišlo na pamet, da daste v usta bršljan?
lpvoda se nadaljujeNazadnje urejal/a voda 11 Jun 2013 15:52; skupaj popravljeno 2 krat
Vem za 2 vrsti glicinije- kitajsko in japonsko.
kitajska se po naravni danosti uvija v desno, japonska v levo. Obe ko sta mladi potrebujeta oporo. kitajsko lahko vzgojiš v drevo japonsko ne. za dobit tako drevo potrebuješ od 20 let pa naprej.
kitajska cveti pred olistanjem, japonska ko olista. cvetni grozdi so pri japonski dolgi do 40cm, pri kitajski do 35cm. glicinija cveti v modri, beli in vijolični barvi ter omamno diši.
kitajska glicinija je bolj odporna od japonske.
Jaz imam kitajsko modro in belo.
lpvoda se nadaljuje_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
kitajska se po naravni danosti uvija v desno, japonska v levo. Obe ko sta mladi potrebujeta oporo. kitajsko lahko vzgojiš v drevo japonsko ne. za dobit tako drevo potrebuješ od 20 let pa naprej.
kitajska cveti pred olistanjem, japonska ko olista. cvetni grozdi so pri japonski dolgi do 40cm, pri kitajski do 35cm. glicinija cveti v modri, beli in vijolični barvi ter omamno diši.
kitajska glicinija je bolj odporna od japonske.
Jaz imam kitajsko modro in belo.
lpvoda se nadaljuje_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Glicinijo je lažje in boljše vzgojiti z grobanjem ker takrat zacveti v 3-tjem oz. 4-tem letu.
jeseni na vejah glicinije visijo stroki kot pri fižolu. cca15-20cm dolgi. dekorativni, trdi, ploščati a žametasti in ko semena v njih dozorijo se ti razpočijo z glasnim pokom. rastlina vzgojena iz semen, katera so zelo kaljiva, zacveti šele po 10 in več let.
ko je modra bila v polnem cvetju je bela šele začela. lpvoda se nadaljuje
jeseni na vejah glicinije visijo stroki kot pri fižolu. cca15-20cm dolgi. dekorativni, trdi, ploščati a žametasti in ko semena v njih dozorijo se ti razpočijo z glasnim pokom. rastlina vzgojena iz semen, katera so zelo kaljiva, zacveti šele po 10 in več let.
ko je modra bila v polnem cvetju je bela šele začela. lpvoda se nadaljuje
glicinijo obrezuješ kot trto v februarju in to kar močno. ob rezu bodo nastali cvetni nastavki podobni visuljku in se kasneje odprli v čudovito dišeče cvetove.
po izkušnjah tukaj na celini v Ljubljani in v Istri jo včasih obrežem v decembru, če dopušča vreme in se dobro obnese. če jo obrežem prepozno nima časa pripraviti cvetne nastavke in drugič itak malo cveti. s obrezovanjem se krepi in jača nosilno deblo. modra začne cveteti koncem aprila in cveti do konca maja, ker se cvetovi odpirajo postopoma. julija še enkrat pocvita, a bolj malo je cvetnih grozdov in manjši so.
bela začne odpirati cvetove nekje sredinom maja.
kasnejši rez je, po cvetenju, v juniju ko se naredijo dolgi poganjki,kateri so moteči ker opletajo okoli debla in se zapletajo v lase. ta rez je nežnejši, ker se novonastale tenke veje (zelo hitro izrastejo po cvetenju) skrajšajo za dve tretini ali odtrgajo od debla, če so odveč . tudi kasneje kakšno mlado vejico lahko prikrajšaš.
še mal pa bo konec
po izkušnjah tukaj na celini v Ljubljani in v Istri jo včasih obrežem v decembru, če dopušča vreme in se dobro obnese. če jo obrežem prepozno nima časa pripraviti cvetne nastavke in drugič itak malo cveti. s obrezovanjem se krepi in jača nosilno deblo. modra začne cveteti koncem aprila in cveti do konca maja, ker se cvetovi odpirajo postopoma. julija še enkrat pocvita, a bolj malo je cvetnih grozdov in manjši so.
bela začne odpirati cvetove nekje sredinom maja.
kasnejši rez je, po cvetenju, v juniju ko se naredijo dolgi poganjki,kateri so moteči ker opletajo okoli debla in se zapletajo v lase. ta rez je nežnejši, ker se novonastale tenke veje (zelo hitro izrastejo po cvetenju) skrajšajo za dve tretini ali odtrgajo od debla, če so odveč . tudi kasneje kakšno mlado vejico lahko prikrajšaš.
še mal pa bo konec
glicinija, ki ni grm ampak mogočno drevo plezalka, v dobi svoje mladosti, ( nekje do 30 let) poganja nove veje ob deblu, kasneje ne več.
če je veja pognala ob deblu iz korenine in ne želimo imeti razvejano deblo v spodnjem delu, jo lahko popolnoma odstranimo ali pogrobamo, da bi jo razmnožili.
pogrobamo tako, da izkopljemo mali kanal kamor položimo del veje, ali vejo kar položimo na zemljo, čez to nasujemo malo zemlje in obtežimo s kamnom. ob tem vrh odrežemo a ob kamen zabodemo palico in privežemo vejo, da raste navpično in ta se bo ukoreninila. naslednje leto jo ločimo od matične rastline in presadimo na njej namenjeno mesto.
Ta prečudovito dišeča ovijalka me je že zdavnaj zasvojila. tisto malo dela okrog nje in z njo ni omembe vredno za lepoto in vonj cvetov s katerimi me obdaruje vsako pomlad. lpvoda
če je veja pognala ob deblu iz korenine in ne želimo imeti razvejano deblo v spodnjem delu, jo lahko popolnoma odstranimo ali pogrobamo, da bi jo razmnožili.
pogrobamo tako, da izkopljemo mali kanal kamor položimo del veje, ali vejo kar položimo na zemljo, čez to nasujemo malo zemlje in obtežimo s kamnom. ob tem vrh odrežemo a ob kamen zabodemo palico in privežemo vejo, da raste navpično in ta se bo ukoreninila. naslednje leto jo ločimo od matične rastline in presadimo na njej namenjeno mesto.
Ta prečudovito dišeča ovijalka me je že zdavnaj zasvojila. tisto malo dela okrog nje in z njo ni omembe vredno za lepoto in vonj cvetov s katerimi me obdaruje vsako pomlad. lpvoda
po cvetenju je kitajska glicinija v Lj. pognala dolge poganjke. te sem kaj kmalu odrezala na polovico. v mesecu in pol je od reza pognala nove poganjke in ti so istočasno cvetovi. to vidim prvič. ti cvetni poganjki so dolgi (izmerila) 52cm. ponavadi je naredila klasičen cvet in to nekaj manjše kot prvič. tudi zaprti popki dišijo izredno močno.
zanimivo je, da letos pri drugem cvetenju ima klasičen grozdast cvet, cvet v podaljšku veje in strok v katerem je seme. semeni prvič v 20 letih. še enkrat, zelo lepo, sladko diši in me po omami vonja spominja na jasmin.
zanimivo je, da letos pri drugem cvetenju ima klasičen grozdast cvet, cvet v podaljšku veje in strok v katerem je seme. semeni prvič v 20 letih. še enkrat, zelo lepo, sladko diši in me po omami vonja spominja na jasmin.
Pozdravljena Voda,
Imam vprašanje v zvezi z obrezovanjem glicinije. Moja je bila namreč posajena jeseni 2013 (ne vem koliko je stara), aprila 2014 pa je takole cvetela
Vsepovsod berem, da bi jo morala obrezati poleti in potem še pozimi, ampak meni se zdi, da ni kaj obrezovati. In je po cvetenju nisem. Potem je poleti naredila še dva cvetova.
Potem, ko je odpadlo listje sem gledala in se mi še vedno ni zdelo, da bi morala kaj obrezati in do sedaj še vedno nisem...
Trenutno je taka:
Vprašanje je torej, ali bo polno cvetela, če jo pustim na miru ali bi jo vseeno morala obrezati? Sem brala, da se nove veje malo porežejo poleti, več pa pozimi, vendar lansko leto ni ne vem kako bujno rasla.
Je pa lansko leto čisto iz zemlje pognala tri poganjke. Jaz sem jih kar navila okrog debla. Berem tudi, da je Glicinija tudi precej trdovratna. Mi bo žal? Pa saj jih lahko tudi kdaj pozneje porežem. Verjetno pa tile še nekaj let ne bodo cveteli kaj?
Bom res vesela kakršnega koli nasveta.
Imam vprašanje v zvezi z obrezovanjem glicinije. Moja je bila namreč posajena jeseni 2013 (ne vem koliko je stara), aprila 2014 pa je takole cvetela
Vsepovsod berem, da bi jo morala obrezati poleti in potem še pozimi, ampak meni se zdi, da ni kaj obrezovati. In je po cvetenju nisem. Potem je poleti naredila še dva cvetova.
Potem, ko je odpadlo listje sem gledala in se mi še vedno ni zdelo, da bi morala kaj obrezati in do sedaj še vedno nisem...
Trenutno je taka:
Vprašanje je torej, ali bo polno cvetela, če jo pustim na miru ali bi jo vseeno morala obrezati? Sem brala, da se nove veje malo porežejo poleti, več pa pozimi, vendar lansko leto ni ne vem kako bujno rasla.
Je pa lansko leto čisto iz zemlje pognala tri poganjke. Jaz sem jih kar navila okrog debla. Berem tudi, da je Glicinija tudi precej trdovratna. Mi bo žal? Pa saj jih lahko tudi kdaj pozneje porežem. Verjetno pa tile še nekaj let ne bodo cveteli kaj?
Bom res vesela kakršnega koli nasveta.