jaz sem to napisal na sploh in sem bolj mislil na pečkarje tam je 1 veliko boljša na 10000. Pr koščičarjih pa je po mojih iskušnjah pol pol. Pol enakih ali boljših in pol slabših.
Pa pri cepljenu ni uprašanja. Če bo cepljenje uspešno bo v 100% zrasla sorta od katere je cepič. Tako da z cepljenjem imaš lahko 1000000 sadik ki bodo vse skoraj iste, če so pa še podlage indentične pa bodo vse rastline iste._________________LP seba993
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Marelica - Prunus armeniaca
Torej oreh, ki bo vzklil iz oreha (jedrca), bo mogoče tak kot starši: debel, ni pa nujno.
Če podedujejo gene svojih prednikov, naj bi bilo to odlično, ker potem bo sadje na tem drevesu takšno, kot je bilo tisto, iz katere je zraslo drevo.
Breskev (vzklije veliko mladic iz vrženih koščic na kompost, ko kupljene pojemo) spet ne bo takšna, kot je bila tista, ki sem jo pojedla, pač pa verjetno manjša.
To mi je bilo jasno, da s cepljenjem dobimo drevo, ki ga želimo, mislila sem, da drevo, ki vzklije iz koščice (ali lupinarji - oreh), postane takšno kot je bila breskev, ki sem jo pojedla.
Jablana, zrasla iz pečke jabolka, ne bo imela genov jablane, iz katere je bil sadež?
Saj pravim, trotl vprašanja, ker ravno oreh in breskev imam iz ploda oz. koščice (mladi sadiki, rodili bosta olala: oreh verjetno čez 10 let, breskev pa čez par)._________________Lp, Živa
Če podedujejo gene svojih prednikov, naj bi bilo to odlično, ker potem bo sadje na tem drevesu takšno, kot je bilo tisto, iz katere je zraslo drevo.
Breskev (vzklije veliko mladic iz vrženih koščic na kompost, ko kupljene pojemo) spet ne bo takšna, kot je bila tista, ki sem jo pojedla, pač pa verjetno manjša.
To mi je bilo jasno, da s cepljenjem dobimo drevo, ki ga želimo, mislila sem, da drevo, ki vzklije iz koščice (ali lupinarji - oreh), postane takšno kot je bila breskev, ki sem jo pojedla.
Jablana, zrasla iz pečke jabolka, ne bo imela genov jablane, iz katere je bil sadež?
Saj pravim, trotl vprašanja, ker ravno oreh in breskev imam iz ploda oz. koščice (mladi sadiki, rodili bosta olala: oreh verjetno čez 10 let, breskev pa čez par)._________________Lp, Živa
| živa je napisal/a: |
| Torej oreh, ki bo vzklil iz oreha (jedrca), bo mogoče tak kot starši: debel, ni pa nujno. |
Tako je.
| živa je napisal/a: |
| Jablana, zrasla iz pečke jabolka, ne bo imela genov jablane, iz katere je bil sadež? |
Tole bo metuljc malo bolje obrazložila, ampak moje laično razmišljanje je tako, da bo imelo iste gene, ne bo pa imelo iste lastnosti, saj je v tisti žlahtni sorti lahko več različnih genov iz različnih sort itd.
| živa je napisal/a: |
| Saj pravim, trotl vprašanja, ker ravno oreh in breskev imam iz ploda oz. koščice (mladi sadiki, rodili bosta olala: oreh verjetno čez 10 let, breskev pa čez par). |
Imaš kar nekaj možnosti, da boš zadovoljna s plodovi!
Živa, v veliki meri se gre za žlahtnjenje.
Dosti jablan sedaj križajo z divjimi jablanami, da so bolj odporne... seveda zaradi žlahtnjenja (križanje, selekcioniranje, drugo dobijo novo dobro sorto, ki jo ti poješ in poseješ semena.
Kaj dobiš?
V veliki meri neokusno, manjše jabolko na drevesu, posledica opraševanja samega drevesa z drugimi v bližini, povratnega križanja z divjimi jablanami pri samem žlahtnjenju ipd.
Se pa zgodi, da bo mogoče seme dalo drevo in to drevo okusna, lepa jabolka.
Pri koščičarjih in lupinarjih je ta možnost veliko večja, ker žlahtne sorte le niso tako daleč od prvisnkih, ki so včasih rasle v naravi... vse žlahtne sorte so potomci divjih sadežev, odvisno pa je kako daleč od njih so.
Le pogumno sej, tudi tako so ljudje prišli do novih odlični sort.
Lp.
Pozdravljena Živa
Glej če imaš sadiko, ki si jo vzgojila iz koščice breskve jo lahko pustiš in boš v drugem ali tretjem letu že imela plodove. Videla boš ali so ti všeč ali ne? Na njej boš videla ali bodo debeli ali drobni plodovi in kakšen bo okus.. Če si posadila koščico od vinogradniške breskve ne moreš pričakovati drugačne plodove. Včasih zaženejo koščice tudi od cepljenih sort..pri teh sadikah je potem vprašljivo, kakšen bo plod...Breskev od koščice hitro zarodi.
Pri orehu je tako, da če oreh ne cepimo čakamo na orehe nekje 7 let. predolga doba! Mislim, da je boljše orehe cepit. pri breskvi in marelici, pa mi verjemi, da so okusne tudi necepljene, ker jih imam tudi sam. Imamo, pa tudi cepljene iz lastne proizvodnje.
lp_________________Boris
Glej če imaš sadiko, ki si jo vzgojila iz koščice breskve jo lahko pustiš in boš v drugem ali tretjem letu že imela plodove. Videla boš ali so ti všeč ali ne? Na njej boš videla ali bodo debeli ali drobni plodovi in kakšen bo okus.. Če si posadila koščico od vinogradniške breskve ne moreš pričakovati drugačne plodove. Včasih zaženejo koščice tudi od cepljenih sort..pri teh sadikah je potem vprašljivo, kakšen bo plod...Breskev od koščice hitro zarodi.
Pri orehu je tako, da če oreh ne cepimo čakamo na orehe nekje 7 let. predolga doba! Mislim, da je boljše orehe cepit. pri breskvi in marelici, pa mi verjemi, da so okusne tudi necepljene, ker jih imam tudi sam. Imamo, pa tudi cepljene iz lastne proizvodnje.
lp_________________Boris
| živa je napisal/a: |
| Torej oreh, ki bo vzklil iz oreha (jedrca), bo mogoče tak kot starši: debel, ni pa nujno. Če podedujejo gene svojih prednikov, naj bi bilo to odlično, ker potem bo sadje na tem drevesu takšno, kot je bilo tisto, iz katere je zraslo drevo. Breskev (vzklije veliko mladic iz vrženih koščic na kompost, ko kupljene pojemo) spet ne bo takšna, kot je bila tista, ki sem jo pojedla, pač pa verjetno manjša. To mi je bilo jasno, da s cepljenjem dobimo drevo, ki ga želimo, mislila sem, da drevo, ki vzklije iz koščice (ali lupinarji - oreh), postane takšno kot je bila breskev, ki sem jo pojedla. Jablana, zrasla iz pečke jabolka, ne bo imela genov jablane, iz katere je bil sadež? Saj pravim, trotl vprašanja, ker ravno oreh in breskev imam iz ploda oz. koščice (mladi sadiki, rodili bosta olala: oreh verjetno čez 10 let, breskev pa čez par). |
1. Semena plodu bodo dala drevo katerega lastnosti so odvisne od tega, kako so se "namešali" geni "ata" in "mame" (velja za rast, odpornost, velikost listov, rodnost, velikost plodu, okus,.....).
2. Plodovi koščičarjev (breskev - skoraj vse, marelica, sliva, nekatere višnje) sejancev - torej necepljenih dreves imajo kar nekaj možnosti, da so enaki kot plod od katerega je peška, ker so večinoma samooplodni (mama ima enake lastnosti kot ata), lahko pa so čebele prinesle kaj peloda od drugod - z druge sorte, potem pa???
3. Pri oprašitvi z drugo sorto, bo tudi najslabša marelica še vedno dobra, breskve in slive pa že lahko imajo manj okusne potomce.
3. Pečkarji niso samooplodni: torej na 10.000 dreves eden s podobnimi lastnostmi in eden morda boljši.
4. Problem orehov je, da se moški in ženski cvetovi ne odpro istočasno (pri skoraj vseh sortah) in zato jih praviloma oplodi pelod drugih orehov (oreh je vetrocvetka) in je vedno rizik kaj bomo dobili, pa še čas do prve rodnosti je pri sejancu ZELOOOO dolg.
Če hočemo plodove in drevo z znanimi lastnostmi to pomeni obvezno cepljenje na znano podlago._________________lp
| zuf [quote="živa je napisal/a: |
| Jablana, zrasla iz pečke jabolka, ne bo imela genov jablane, iz katere je bil sadež? |
Tole bo metuljc malo bolje obrazložila, ampak moje laično razmišljanje je tako, da bo imelo iste gene, ne bo pa imelo iste lastnosti, saj je v tisti žlahtni sorti lahko več različnih genov iz različnih sort itd.
[/quote]
Upam, da bom res.
Jablana, zrasla iz pečke jablane, bo imela načeloma pol njenih genov, skratka, en komplet od dveh. Ker, polovico jih bo prispeval pa dedni material očeta, ki bo prišel v pelodnem zrnu. Seveda pa ne bo imela genov podlage, na katero je bila cepljena "mati".
Kateri geni se bodo izrazili, je pa seveda odvisno od marsičesa, tako na nivoju dednega materiala (dominantnost, recesivnost) kot tudi na epigenetskem področju, o čemer pa, vsaj jaz, še ne vem veliko, znanost pa seveda malo več, ampak, še vedno večine ne. No, pa še vpliva okolja ne gre čisto zanemariti.
Vedeti je pač treba, da imajo v naravi prednost vrste, ki imajo raznolik genski material, saj se ob spremembi okolja vsaj nekaj osebkov lahko ohrani. To pa je seveda daleč od tega, kar gledamo na plantažah, kjer so rastline kot C/P.
Hvala za vse te podatke.
Če bom čakala pri orehu 7 let, je to kar dolga doba, ja. Veseli pa me, da so marelice in češplje dobre tudi sejane. Breskve naj bi imele po 3 letih sadeže - to ni dolga doba za probo všečnosti okusa in debelosti breskve. Če pa mi ni všeč, jo lahko cepim.
Še enkrat hvala, nisem več tako trotl._________________Lp, Živa
Če bom čakala pri orehu 7 let, je to kar dolga doba, ja. Veseli pa me, da so marelice in češplje dobre tudi sejane. Breskve naj bi imele po 3 letih sadeže - to ni dolga doba za probo všečnosti okusa in debelosti breskve. Če pa mi ni všeč, jo lahko cepim.
Še enkrat hvala, nisem več tako trotl._________________Lp, Živa
Razlogov je lahko več.
1. Cvetov ni požrl cvetožer, ker gre ta samo na jablane, lahko so bile kakšne gosence, še večja verjetnost je pozeba in posledično odpadanje cvetov ali pa cvetna monilija.
2. Ponavadi marelice zadane kap - apopleksija in se posušijo. V bistvu gre za bakterije, ki se razmnože v žilah dovodnicah, zato te žile ne dovajajo vode do listov in rastlina - ali njen del (veja) se posuši. Posledice te okužbe se ponavadi pokažejo bistveno kasneje, ko je bolj vroče.
3. Lahko je kaj pojedlo korenine.
4. Močan napad cvetne monilije lahko povroči venenje cvetov in listov, vendar se rastlina naknadno ponovno obraste - vsaj delno.
Pa še kaj se najde.
Malce še počakaj če se bo obrasla - 2-3 tedne, potem pa ven._________________lp
1. Cvetov ni požrl cvetožer, ker gre ta samo na jablane, lahko so bile kakšne gosence, še večja verjetnost je pozeba in posledično odpadanje cvetov ali pa cvetna monilija.
2. Ponavadi marelice zadane kap - apopleksija in se posušijo. V bistvu gre za bakterije, ki se razmnože v žilah dovodnicah, zato te žile ne dovajajo vode do listov in rastlina - ali njen del (veja) se posuši. Posledice te okužbe se ponavadi pokažejo bistveno kasneje, ko je bolj vroče.
3. Lahko je kaj pojedlo korenine.
4. Močan napad cvetne monilije lahko povroči venenje cvetov in listov, vendar se rastlina naknadno ponovno obraste - vsaj delno.
Pa še kaj se najde.
Malce še počakaj če se bo obrasla - 2-3 tedne, potem pa ven._________________lp
na delo,čeprav mi jo je kar malo žav,ker ostalo sadje pa super dela.Lp