Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Prunus lauroceasus - lovorikovec
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Prunus lauroceasus - lovorikovec
(Prenos iz arhiva)
OPIS
Vednozelena grmovnica z močnim koreninskim sistemom. Primerna tudi za živo mejo, zeleno zaveso pred okolico in utrditev brežin. Precej trpežna glede pogojev rasti. Prenese tako polno sonce kot pretežno senco, s tem, da v senci slabše ali sploh ne cveti.
Prezimno trdna, hujše zime nekaterim sortam osmodijo izpostavljene liste a se spomladi znova lepo obraste. Obrezujemo jo po potrebi glede na prostor ali obliko, prenese močno rez, tudi povsem do tal, kadar je potreben temeljite pomladitve.
Vednozelena grmovnica z močnim koreninskim sistemom. Primerna tudi za živo mejo, zeleno zaveso pred okolico in utrditev brežin. Precej trpežna glede pogojev rasti. Prenese tako polno sonce kot pretežno senco, s tem, da v senci slabše ali sploh ne cveti.
Prezimno trdna, hujše zime nekaterim sortam osmodijo izpostavljene liste a se spomladi znova lepo obraste. Obrezujemo jo po potrebi glede na prostor ali obliko, prenese močno rez, tudi povsem do tal, kadar je potreben temeljite pomladitve.
iz teme "Ivčk -Ivčk - preljubi vrt
juglans 3. 1. 2014
Ivčk, imaš ful, ful lep lovorikovec. Kar preveč, da bi verjel.
Verjetno je star že kar nekaj let, (glede na velikost nedvomno) sprašujem pa te kako se odziva na zimske razmere? Ali je pogosto pozebe? (v resnici je to bolj tehnološka suša, čeprav zgleda kot da pozebe) Namreč raste na sončni strani parcele, tako te razumem, v takšnih razmerah pa "današnji", mladi in modernih sort lovorikovci zelo trpijo.
Morebiti še v povezavi s tehnološko sušo. Vzrok zanjo je lahko tudi konstanten veter, oziroma prisoten izrazitejši zračni tok. Vsaj po občutku, kako je s tem v vašem naselju?
Cvetenje. Je obilno? Ali naredi tudi plodove? (če si mu slučajno namenjala kaj tovrstne pozornosti)
metuljc 3. 1. 2014
Jaz bi temu rekla fiziološka suša, ker rastlina ne more do vode, ker so tla zmrznjena, skozi liste jo pa izgublja in tako nastane negativna vodna bilanca. Podobno kot rastline na slanih tleh. Vode je zadosti, a rasltine ne pridejo do nje.
Je izraz "tehnološka suša" agronomski pojem (brskalnik ga ne najde)? Ker biologi poznamo le fiziološko (nedostopost sicer prisotne vode) in ekološko (dejansko pomanjkanje vode).
ivčk 3. 1. 2014
Juglans, lovorikovec je že precej star, ima vsaj 13 let, ker smo ga posadili, ko smo se priselili, in je že takrat bil krepka sadika.
Je zelo trpežen in ga mraz ne gane, prav tako je čez zimo trpel zaradi suše le eno sezono, ko je bil zelo mlad. Zelen in lep ostane čez celo zimo.
Vetrovno je pri nas stalno, saj veter 'polzi' navzdol po hribu nad nami in zato pri nas vedno po malem pihlja, tudi poleti, kar je zelo prijetno. Torej tudi veter ne vpliva na stanje lovorikovca.
Cveti bolj v sredini krošnje, očem skoraj nevidno, a nos takoj zavoha začetek cvetenja. Tudi nekaj plodov je že naredil, a sem jih zaradi previdnosti vse odstranila (takrat je bil sinko še majhen in je šele začel raziskovati po vrtu), da jih sinko ne bi potrgal in bognedaj pojedel.
Je pa zanimivo, da smo čez nekaj let kupili še en lovorikovec, ki smo ga posadili na podobno lokacijo, ta pa je bil drugačen, z večjimi listi hruškaste oblike, in stalno čisto bogi, rjavih listov, pozimi je odvrgel vse liste, spomladi je pa dolgo rabil, da se je obrasel. Na koncu ga je lani poleti zadela kap in sem ga z velikim veseljem izkopala ven in zažgala
Torej je tale moj lovorikovec res nekaj posebnega. Imamo pa dva, na desni strani slike, ravno tam, kjer se ta konča, stoji namreč še en enak. Oba sta že od začetka strižena v kroglo, zato imata vsako leto obilo mladih poganjkov in sta zelo gosta.
Na vsakih nekaj let jih postrižem globje v krošnjo, jih skoraj ogolim in na tak način pomladim.
Lovorikovci in vse spremljevalne rastline ob robu parcele seveda tudi ob uvedbi zelenjavnega vrta OSTANEJO, kjer so
V bistvu se bo v zelenjavni vrt spremenila le zelenica in ribnik, pustila pa bom celo en trak trave za širino kosilnice, ki ga bom uporabljala kot glavno potko.
PS: če kdo potrebuje vejice lovorikovca za potaknjence, jih z veseljem odstopim, ko ga bom spomladi obrezovala...
juglans 3. 1. 2014
Pišuka metuljc, temu se pravi hitri prsti in možgani na off. Seveda je suša fiziološka, hvala za korekcijo.
Ivčk hvala za odgovor in ponudbo (vejice), katere sem si potihom želel.
Z aktualnimi sortami lovorikovca je kar težava, sploh pozimi.
Selekcijska pot je šla od starih sort z manjšimi, ožjimi in bolj na redko razporejenimi listi nekako v smeri rastlin polnejšega volumna. Mislim na volumen majhnih rastlin, saj se prodajajo majhne sadike po načelu "vidim, potipam, verjamem". Star preverjen način referenčnih izkušenj z posamezno sorto je postal nekako staromoden, bi se reklo "out". Končno to pomeni "vidim, potipam, verjamem, nasedem in to vedno znova in znova prebavljam". A???
Sprva se je uresničila želja velikih in lepo zaobljenih listov, lepo svetleče povrhnjice. Nato so se na trgu pojavile še sorte z velikimi in temno zelenimi listi. Terna in v trenutku so vse ostale različice padle v pozabo, vendar pa je v pozabo odšla tudi vzdržljivost tega rodu. Tako lahko opazujem, in to ne preveč poredko, ko si ljudje zaželijo živih mej, še huje, ko le te posadijo super strokovni in izobraženi kadri. ..... Ah, brezveze. Želim povedati, da na takšen način posamezna vrsta trpi škodo, včasih takšno, da celo izgine iz repertoarja. Ne pomaga nasvet, še zlasti, če je večstavčen. Takrat človek "mori", stranka pa se mora nujno sprostiti in napolniti baterije pri konkurentu, ki ima boljši posluh. Posluh v stilu "ja, seveda, kar želite".
Sem malce potarnal. Se oproščam.
Torej, kakor sem že uvodoma nakazal. Iščem in pogledujem za starejšimi ter preverjenimi rastlinami za kakšen potaknjenec. Tudi, če ga letošnjo pomlad še ne boš rezala, bom pač počakal. Se prav nič ne mudi. Hvala pa že v naprej. Si pa želim še kakšne sorte, ki močneje cveti. Sem opazoval takšen grm, velik kot je tvoj, le , da je bil poln cvetja, kasneje plodov, še kasneje pa vijoličnih ostalin ptičjega prebavnega procesa. Pač, tudi to je sestavni del narave. Zelo lep in dišeč okras. Nič ne de, se bo že našel.
Sem pa predhodno pozabil pripomniti, da imaš lepo urejen vrt. Pa bodoči ribnik umesti kam bolj v polsenco, ribe resnično trpijo.
Lepo urejaj in se veseli rezultatov v novem letu.
juglans 3. 1. 2014
Ivčk, imaš ful, ful lep lovorikovec. Kar preveč, da bi verjel.
Verjetno je star že kar nekaj let, (glede na velikost nedvomno) sprašujem pa te kako se odziva na zimske razmere? Ali je pogosto pozebe? (v resnici je to bolj tehnološka suša, čeprav zgleda kot da pozebe) Namreč raste na sončni strani parcele, tako te razumem, v takšnih razmerah pa "današnji", mladi in modernih sort lovorikovci zelo trpijo.
Morebiti še v povezavi s tehnološko sušo. Vzrok zanjo je lahko tudi konstanten veter, oziroma prisoten izrazitejši zračni tok. Vsaj po občutku, kako je s tem v vašem naselju?
Cvetenje. Je obilno? Ali naredi tudi plodove? (če si mu slučajno namenjala kaj tovrstne pozornosti)
metuljc 3. 1. 2014
| juglans je napisal/a: |
| Ali je pogosto pozebe? (v resnici je to bolj tehnološka suša, čeprav zgleda kot da pozebe) Namreč raste na sončni strani parcele, tako te razumem, v takšnih razmerah pa "današnji", mladi in modernih sort lovorikovci zelo trpijo. |
Jaz bi temu rekla fiziološka suša, ker rastlina ne more do vode, ker so tla zmrznjena, skozi liste jo pa izgublja in tako nastane negativna vodna bilanca. Podobno kot rastline na slanih tleh. Vode je zadosti, a rasltine ne pridejo do nje.
Je izraz "tehnološka suša" agronomski pojem (brskalnik ga ne najde)? Ker biologi poznamo le fiziološko (nedostopost sicer prisotne vode) in ekološko (dejansko pomanjkanje vode).
ivčk 3. 1. 2014
Juglans, lovorikovec je že precej star, ima vsaj 13 let, ker smo ga posadili, ko smo se priselili, in je že takrat bil krepka sadika.
Je zelo trpežen in ga mraz ne gane, prav tako je čez zimo trpel zaradi suše le eno sezono, ko je bil zelo mlad. Zelen in lep ostane čez celo zimo.
Vetrovno je pri nas stalno, saj veter 'polzi' navzdol po hribu nad nami in zato pri nas vedno po malem pihlja, tudi poleti, kar je zelo prijetno. Torej tudi veter ne vpliva na stanje lovorikovca.
Cveti bolj v sredini krošnje, očem skoraj nevidno, a nos takoj zavoha začetek cvetenja. Tudi nekaj plodov je že naredil, a sem jih zaradi previdnosti vse odstranila (takrat je bil sinko še majhen in je šele začel raziskovati po vrtu), da jih sinko ne bi potrgal in bognedaj pojedel.
Je pa zanimivo, da smo čez nekaj let kupili še en lovorikovec, ki smo ga posadili na podobno lokacijo, ta pa je bil drugačen, z večjimi listi hruškaste oblike, in stalno čisto bogi, rjavih listov, pozimi je odvrgel vse liste, spomladi je pa dolgo rabil, da se je obrasel. Na koncu ga je lani poleti zadela kap in sem ga z velikim veseljem izkopala ven in zažgala
Torej je tale moj lovorikovec res nekaj posebnega. Imamo pa dva, na desni strani slike, ravno tam, kjer se ta konča, stoji namreč še en enak. Oba sta že od začetka strižena v kroglo, zato imata vsako leto obilo mladih poganjkov in sta zelo gosta.
Na vsakih nekaj let jih postrižem globje v krošnjo, jih skoraj ogolim in na tak način pomladim.
Lovorikovci in vse spremljevalne rastline ob robu parcele seveda tudi ob uvedbi zelenjavnega vrta OSTANEJO, kjer so
V bistvu se bo v zelenjavni vrt spremenila le zelenica in ribnik, pustila pa bom celo en trak trave za širino kosilnice, ki ga bom uporabljala kot glavno potko.
PS: če kdo potrebuje vejice lovorikovca za potaknjence, jih z veseljem odstopim, ko ga bom spomladi obrezovala...
juglans 3. 1. 2014
Pišuka metuljc, temu se pravi hitri prsti in možgani na off. Seveda je suša fiziološka, hvala za korekcijo.
Ivčk hvala za odgovor in ponudbo (vejice), katere sem si potihom želel.
Z aktualnimi sortami lovorikovca je kar težava, sploh pozimi.
Selekcijska pot je šla od starih sort z manjšimi, ožjimi in bolj na redko razporejenimi listi nekako v smeri rastlin polnejšega volumna. Mislim na volumen majhnih rastlin, saj se prodajajo majhne sadike po načelu "vidim, potipam, verjamem". Star preverjen način referenčnih izkušenj z posamezno sorto je postal nekako staromoden, bi se reklo "out". Končno to pomeni "vidim, potipam, verjamem, nasedem in to vedno znova in znova prebavljam". A???
Sprva se je uresničila želja velikih in lepo zaobljenih listov, lepo svetleče povrhnjice. Nato so se na trgu pojavile še sorte z velikimi in temno zelenimi listi. Terna in v trenutku so vse ostale različice padle v pozabo, vendar pa je v pozabo odšla tudi vzdržljivost tega rodu. Tako lahko opazujem, in to ne preveč poredko, ko si ljudje zaželijo živih mej, še huje, ko le te posadijo super strokovni in izobraženi kadri. ..... Ah, brezveze. Želim povedati, da na takšen način posamezna vrsta trpi škodo, včasih takšno, da celo izgine iz repertoarja. Ne pomaga nasvet, še zlasti, če je večstavčen. Takrat človek "mori", stranka pa se mora nujno sprostiti in napolniti baterije pri konkurentu, ki ima boljši posluh. Posluh v stilu "ja, seveda, kar želite".
Sem malce potarnal. Se oproščam.
Torej, kakor sem že uvodoma nakazal. Iščem in pogledujem za starejšimi ter preverjenimi rastlinami za kakšen potaknjenec. Tudi, če ga letošnjo pomlad še ne boš rezala, bom pač počakal. Se prav nič ne mudi. Hvala pa že v naprej. Si pa želim še kakšne sorte, ki močneje cveti. Sem opazoval takšen grm, velik kot je tvoj, le , da je bil poln cvetja, kasneje plodov, še kasneje pa vijoličnih ostalin ptičjega prebavnega procesa. Pač, tudi to je sestavni del narave. Zelo lep in dišeč okras. Nič ne de, se bo že našel.
Sem pa predhodno pozabil pripomniti, da imaš lepo urejen vrt. Pa bodoči ribnik umesti kam bolj v polsenco, ribe resnično trpijo.
Lepo urejaj in se veseli rezultatov v novem letu.
Zanimive izkušnje o obnašanju lovorikovcev. Če bi po vsem tem prebranem načrtovala živo mejo, bi se najprej vsako pomlad in jesen temeljito ogledala po stanju lovorikovcev v bližnjih in manj bližnjih vrtovih in se potem lastniku priporočila za potaknjence.
Sama imam dva. Enega z večjimi temnozelenimi bleščečimi listi, drugega z ozkimi. Kar dobro prenašata tako zimo kot sušo. Širokolistni je sejanček vsaj 50 let starega grma, ozkolistnega sem dobila v dar pred 20 leti, kot ukoreninjen potaknjenec. Za širokolistnega vem, da bi cvetel, če bi imel več sonca in če ga ne bi sproti temeljito strigla. Pri ozkolistnem pa doslej še nisem opazila nobenega nagiba k cvetenju. Ga je pa veliko laže oblikovati, ker je nežnejše rasti.
Oba sem lani porezala čisto do tal in se znova lepo obraščata.
Sama imam dva. Enega z večjimi temnozelenimi bleščečimi listi, drugega z ozkimi. Kar dobro prenašata tako zimo kot sušo. Širokolistni je sejanček vsaj 50 let starega grma, ozkolistnega sem dobila v dar pred 20 leti, kot ukoreninjen potaknjenec. Za širokolistnega vem, da bi cvetel, če bi imel več sonca in če ga ne bi sproti temeljito strigla. Pri ozkolistnem pa doslej še nisem opazila nobenega nagiba k cvetenju. Ga je pa veliko laže oblikovati, ker je nežnejše rasti.
Oba sem lani porezala čisto do tal in se znova lepo obraščata.
Lovorikovec je izvorno prisoten na stičišču JV Evrope in JZ Azije s središčem ob Črnem morju. Torej, naravno raste na jugu balkanskega otoka, območju Turčije, Kavkaza in severnega Irana.
Rastlina oblikuje grm, redkeje drevo s krošnjo svetlečih listnih površin. Zmečkani listi vonjajo z mandljevo aromo. Cveti pozno spomladi ali zgodaj poleti, proti jeseni pa obrodi s češnjam podobnimi sadeži črne barve. Po nekaterih navedbah je rastlina blago strupena, saj vsebuje cianogeni glikozid, ki je razlog za "mandljev" vonj. Zasledil pa sem, da sadeže ponekod tudi sušijo in uporabljajo kot rozine. Slednje bolj kot zanimivost, rozine pa naj bodo raje že preizkušene sultanine.
Kot rastlina je bolj primeren za prostorastoče, oziroma neobrezovane žive meje, saj se ob rezi poškoduje tudi listje in s tem kvari prijeten izgled. Na vrtu je dobrodošel tudi kot osamelec ali pa v kombinaciji. Zaradi vednozelene krošnje je dober zaklon za ptice in vrtnarje z močneje izraženo potrebo po zasebnosti. V težjih, vlažnih in neprezračenih tleh lahko nastopi klorotičnost listja, primerno rastišče so torej rahla tla, bogata z organsko maso.
Razmnožuje se s semeni, ki potrebujejo stratifikacijo, kljub temu pa lahko preteče veliko časa za uspeh. Alternativa temu načinu je vegetativen način, to je s potaknjenci. Tega se lotimo zgodaj poleti (julij) z delno olesenelimi potaknjenci, ali pa v jeseni z že olesenelimi potaknjenci. Menim, da je v luči vse pogostejših, izrazito vročih poletjih ugodnejši pristop v jesenskem času, ko oleseneli poganjki do zime uspejo napraviti kalus, spomladi pa korenine.
Bolezni. Najbolj pogosta in tudi neozdravljiva je bakterijska listna luknjičavost. Je zelo nadležna bolezen, ki zlahka prestopi na koščičarje (češpe) zdravilo pa je ogenj.
Na uspešno vrtnarjenje!
Rastlina oblikuje grm, redkeje drevo s krošnjo svetlečih listnih površin. Zmečkani listi vonjajo z mandljevo aromo. Cveti pozno spomladi ali zgodaj poleti, proti jeseni pa obrodi s češnjam podobnimi sadeži črne barve. Po nekaterih navedbah je rastlina blago strupena, saj vsebuje cianogeni glikozid, ki je razlog za "mandljev" vonj. Zasledil pa sem, da sadeže ponekod tudi sušijo in uporabljajo kot rozine. Slednje bolj kot zanimivost, rozine pa naj bodo raje že preizkušene sultanine.
Kot rastlina je bolj primeren za prostorastoče, oziroma neobrezovane žive meje, saj se ob rezi poškoduje tudi listje in s tem kvari prijeten izgled. Na vrtu je dobrodošel tudi kot osamelec ali pa v kombinaciji. Zaradi vednozelene krošnje je dober zaklon za ptice in vrtnarje z močneje izraženo potrebo po zasebnosti. V težjih, vlažnih in neprezračenih tleh lahko nastopi klorotičnost listja, primerno rastišče so torej rahla tla, bogata z organsko maso.
Razmnožuje se s semeni, ki potrebujejo stratifikacijo, kljub temu pa lahko preteče veliko časa za uspeh. Alternativa temu načinu je vegetativen način, to je s potaknjenci. Tega se lotimo zgodaj poleti (julij) z delno olesenelimi potaknjenci, ali pa v jeseni z že olesenelimi potaknjenci. Menim, da je v luči vse pogostejših, izrazito vročih poletjih ugodnejši pristop v jesenskem času, ko oleseneli poganjki do zime uspejo napraviti kalus, spomladi pa korenine.
Bolezni. Najbolj pogosta in tudi neozdravljiva je bakterijska listna luknjičavost. Je zelo nadležna bolezen, ki zlahka prestopi na koščičarje (češpe) zdravilo pa je ogenj.
Na uspešno vrtnarjenje!
Še moje izkušnje, potaknjence sem nabrala iz mogočnih matičnih grmov tako spomladi, kot jeseni 2012. Spomladanski so bili potaknjeni v gredo, ki jo imenujem vrtec, ima popoldansko sonce in dobro mešanico zemljine. Potaknjenci so bili delno oleseneli in so se do jeseni ukoreninili, naredili lepe mini grmičke. Jesenske, prav tako delno olesenele, sem potaknila v odprtem rastlinjaku, ker je bila nad njimi folija ponekod naluknjala, je pozimi kdaj pa kdaj kapljalo noter, in zemlja ni bila izsušena, in so spomladi pokazali 90% ukoreninjenost. Spomladi 2013 so bili oboji, spomladanski in jesenski posajeni na brežino, obrnjeno na južno stran, in spomladanski so v suši bolje delali, kot jesenski._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Anne Brontë
Prvi lovorikovec je bil pri hiši nekje 35 let nazaj, in ta je enkrat pomrznil do tal in dvakrat tako napol. Takrat so še priporočali zimsko zaščito.
Kasneje jih je bilo še nekaj, ti so rastli popolnoma brez problemov. Samo ugibam; so se aklimatizirali ali pa sedaj prodajajo bolj odporne.
Sedaj je ostal samo eden, nekaj let ves polomljen in razklan do tal (odmet snega) in zanemarjen (za večjim češminom). Vendar je vse preživel brez problema. Lani rigorozno porezan nazaj, večkrat
.
Letos bo nastopil v vlogi solista, soliterja
.
LP_________________mfranc
Kasneje jih je bilo še nekaj, ti so rastli popolnoma brez problemov. Samo ugibam; so se aklimatizirali ali pa sedaj prodajajo bolj odporne.
Sedaj je ostal samo eden, nekaj let ves polomljen in razklan do tal (odmet snega) in zanemarjen (za večjim češminom). Vendar je vse preživel brez problema. Lani rigorozno porezan nazaj, večkrat
. Letos bo nastopil v vlogi solista, soliterja
.LP_________________mfranc