Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pierre de Ronsard/Eden Rose 88
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Pierre de Ronsard/Eden Rose 88
(Prenos iz arhiva)
Ugotavljamo, da imamo nekateri doma to vrtnico zato sem se odločila, da v namensko temo prekopiram besedilo, ki se nanaša nanjo. Bi bilo škoda, da bi se besedilo tam izgubilo hkrati pa lahko sem zdaj in tudi v prihodnosti prilepimo fotografije naše lepotice.
Naj bo torej ta tema namenjena vrtnici Pierre de Ronsard oz. Eden Rose 88, žlahtnitelja Meillanda.
Pred časom sem prebrala, da Meilland dela na tem, da bi na svojih vzgojnih poljih v Ekvadorju vzgojil tudi grmasto obliko vendar predvsem za floristične namene (direktna prodaja za rezano cvetje). Namen so verjetno že uresničili vendar dvomim, da je grmasti primerek prišel na tržišče. Pierre de Ronsard je bila prva "romantična vrtnica", ki jo je Meilland dal na tržišče in to takrat, ko je David Austin požel tako velik aplavz (in seveda tudi zaslužek) s svojimi angleškimi vrtnicami. Takrat so vse ostale hiše takoj zagrabile trend in na tržišče dale številne podobne sorte, ki jih je vsaka hiša poimenovala po svoje - Meilland romantične vrtnice, Barni toskanske (Le Toscane), Tantau nostalgične vrtnice, Kordes pravljične vrtnice (Fairy tale), Poulsen renesančne (Reinassance). To so vse vrtnice, ki so presekale trend hibridnih čajevk in predstavljajo postmoderne vrtnice - združevanje modernih in starih.
Zato ti predlagam, da malo polistaš po njihovih spletnih katalogih in skoraj prepričana sem, da jo boš odkrila tam.
Ko smo že pri Pierre, Meilland je dal že pred leti na tržišče obe sestrici, bela različica nosi ime Palace Royal, rdečerožnata pa Eric Tabarly.
Punce, zdaj pa čimveč slik in izkušenj o vrtnici, prosim. :grin:
.
Vrtnica Pierre de Ronsard/Eden Rose zbuja pri ljubiteljih številne komentarje, prav nikogar ne pusti ravnodušnega. Ali jo vzljubiš ali jo zasovražiš. Komentarji in strokovne kritike pa so posledično ali čisto, vzhičeno navdušenje ali pa kritike in izrazito neodobravanje.
Je pa to ena redkih vrtnic, ki je dobila nagrado Hall of the Fame.
No, če ni nobene slike, se spodobi, da dodam kakšno jaz.
Tole je Pierre ob svojem pocvitanju, v tem primeru so cvetovi manjši kot ob prvem cvetenju. Pri meni pocvita samo ob ustreznih pogojih, kar se nanaša predvsem na dovoljšnjo vlago. Letos je bilo dežja dovolj.
Debel popek se odpre v cvetno kroglo:
le ta pa v perfektno štiridelno obliko cveta antične vrtnice.
Pa slikica njenega prvega cvetenja.
Letos pri meni še preden bo napeljana na vrtno uto:
Ravno danes sem porezala odcvetela socvetja, potem jo je fajn zalilo in zdaj čakamo na pocvitanje.
Pierre ni povsem brez vonja, ima rahel vonj po čajevkah, enako tudi Palace Royal. Eric Tabarly pa ima pri meni precej različen vonj, močan in rožni, tudi rastlina sama ni tako raščava kot prvi dve. Kot je meni znano, nima razen videza prav dosti skupnega z njima dvema pa tudi ljudje z njim niso kaj preveč zadovoljni, ker je bolj zahteven in občutljiv. Če pa najdeš zanj tisto pravo kombinacijo pa zna biti res lep.
Med angleške je razvrščena zaradi oblike cveta. Bolj prav bi bilo med postmoderne, ker cveta, ki spominja na cvet antičnih vrtnic, ne "delajo" samo v Angliji.
150-200cm je višina, ki jo je najprej navajal Meilland v svojem katalogu, ki se jo potem prepisuje dalje. Pri vseh teh višinah in dolžinah je večinoma potrebno dodati zraven še kar precej, no, Pierre pa je dokazal, da naredi še veliko več kot je povprečen odklon.
Naj bo torej ta tema namenjena vrtnici Pierre de Ronsard oz. Eden Rose 88, žlahtnitelja Meillanda.
Pred časom sem prebrala, da Meilland dela na tem, da bi na svojih vzgojnih poljih v Ekvadorju vzgojil tudi grmasto obliko vendar predvsem za floristične namene (direktna prodaja za rezano cvetje). Namen so verjetno že uresničili vendar dvomim, da je grmasti primerek prišel na tržišče. Pierre de Ronsard je bila prva "romantična vrtnica", ki jo je Meilland dal na tržišče in to takrat, ko je David Austin požel tako velik aplavz (in seveda tudi zaslužek) s svojimi angleškimi vrtnicami. Takrat so vse ostale hiše takoj zagrabile trend in na tržišče dale številne podobne sorte, ki jih je vsaka hiša poimenovala po svoje - Meilland romantične vrtnice, Barni toskanske (Le Toscane), Tantau nostalgične vrtnice, Kordes pravljične vrtnice (Fairy tale), Poulsen renesančne (Reinassance). To so vse vrtnice, ki so presekale trend hibridnih čajevk in predstavljajo postmoderne vrtnice - združevanje modernih in starih.
Zato ti predlagam, da malo polistaš po njihovih spletnih katalogih in skoraj prepričana sem, da jo boš odkrila tam.
Ko smo že pri Pierre, Meilland je dal že pred leti na tržišče obe sestrici, bela različica nosi ime Palace Royal, rdečerožnata pa Eric Tabarly.
Punce, zdaj pa čimveč slik in izkušenj o vrtnici, prosim. :grin:
.
Vrtnica Pierre de Ronsard/Eden Rose zbuja pri ljubiteljih številne komentarje, prav nikogar ne pusti ravnodušnega. Ali jo vzljubiš ali jo zasovražiš. Komentarji in strokovne kritike pa so posledično ali čisto, vzhičeno navdušenje ali pa kritike in izrazito neodobravanje.
Je pa to ena redkih vrtnic, ki je dobila nagrado Hall of the Fame.
No, če ni nobene slike, se spodobi, da dodam kakšno jaz.
Tole je Pierre ob svojem pocvitanju, v tem primeru so cvetovi manjši kot ob prvem cvetenju. Pri meni pocvita samo ob ustreznih pogojih, kar se nanaša predvsem na dovoljšnjo vlago. Letos je bilo dežja dovolj.
Debel popek se odpre v cvetno kroglo:
le ta pa v perfektno štiridelno obliko cveta antične vrtnice.
Pa slikica njenega prvega cvetenja.
Letos pri meni še preden bo napeljana na vrtno uto:
Ravno danes sem porezala odcvetela socvetja, potem jo je fajn zalilo in zdaj čakamo na pocvitanje.
Pierre ni povsem brez vonja, ima rahel vonj po čajevkah, enako tudi Palace Royal. Eric Tabarly pa ima pri meni precej različen vonj, močan in rožni, tudi rastlina sama ni tako raščava kot prvi dve. Kot je meni znano, nima razen videza prav dosti skupnega z njima dvema pa tudi ljudje z njim niso kaj preveč zadovoljni, ker je bolj zahteven in občutljiv. Če pa najdeš zanj tisto pravo kombinacijo pa zna biti res lep.
Med angleške je razvrščena zaradi oblike cveta. Bolj prav bi bilo med postmoderne, ker cveta, ki spominja na cvet antičnih vrtnic, ne "delajo" samo v Angliji.
150-200cm je višina, ki jo je najprej navajal Meilland v svojem katalogu, ki se jo potem prepisuje dalje. Pri vseh teh višinah in dolžinah je večinoma potrebno dodati zraven še kar precej, no, Pierre pa je dokazal, da naredi še veliko več kot je povprečen odklon.
Jamain je napisal/a: |
Ta tema o Pierre de Ronsard aka Eden Rose je malo zaspala, pa sem se odločila, da jo obudim. In ker je to gotovo ena najbolj veselje vzbujajočih popenjavk, ki si jih lahko zamislimo na naših vrtovih, jo toplo priporočam vsem, ki imate primeren prostor zanjo. Naša je stara 3 leta, 'obešena' na 2,5 m visoko strukturo in ima poganjke, ki gredo tudi krepko nad 3 m. Je izredno vigorozna rastlina, hitro in bujno raste, olistana je od vrha do tal, edina bolezen, ki jo resneje (pa ne preveč) lahko muči, je črna pegavost - izhaja iz hibridnih čajevk, pač. Cvetovi kljub temu, da sodi med velikocvetne popenjavke, niso enormni (kot npr. pri Papa Meillandu), so pa spodobno veliki in letos, ko je bilo deževje obilno, so bili ob prvem cvetenju večji od povprečja. Mene je očarala s prvim cvetom pred tremi leti, ki je imel rožnat rob in bel listič, ko pa se je razprl, se je prelil v svetlo rožnato barvo. Efekt kontrasta intenzivnejše rožnate barve na robovih popkov ter svetlo rozastih odprtih cvetov je naravnost lep. Vonj ni njena najmočnejša točka, saj diši malo po čaju (ali tobaku, kot pravi moj mož). In da ne bom samo teoretizirala, dodam nekaj slik, da si jo lažje predstavljate. Moj prvi popek izpred treh let Cvet Vejica z napol odprtimi cvetovi Bogastvo in gostota cvetov v različnih fazah Cela rastlina z notranje strani (proti hiši, torej proč od sonca) In še cela rastlina z zunanje strani Za slikah se sicer pojavljajo tudi druge Meillandove popenjavke, pa jih samo omenim: Rimosa (rumena) Cesar (rožnat-rumen center, beli robovi), Palais Royal (beli sport od Pierre de Ronsard; obstaja tudi rdeča, navadno znana pod imenom Red Eden, ki pa je nimam). Tako, upam, da sem vas spet navdušila. :grin: |
TANJA TT je napisal/a: |
Ojla,moram dodati tudi svoj lonček na temo Eden rose.Res je to čudovita vrtnica,močna,zdrava,z dolgo trajajočimi cvetovi, kar je meni zelo pomembno in zato je prav veličastna.Imam tudi rdečo varianto,ki je prav tako lepa,le raste ne tako hitro, pa tudi ni tako močna.Ena sadika je stara dve leti, pa je šele letos do segla višino dobrega metra,eno sem pa kupila letos,pa se šele prilagaja.Dodajam tudi slike rdečega Eden rose ,poznana pa je tudi pod imenom Eric Tabarly |
Jamain je napisal/a: |
Evo še obljubljene slike Palais Royala, ki je sport Pierra. Popki imajo nadih rožnate, ki pri odprtem cvetu popolnoma obledi v snežno belo. Raste in cveti tako kot Pierre, pri meni sta ena zraven druge in efekt je res lep. Pierre de Ronsard in Palais Royal ena ob drugi: Cela rastlina, stara 3 leta (opora je visoka 2,5 m): Cvetov je ogromno, tako kot pri Pierru: Na tejle zadnji sliki pa se vidi tisti rožnat pridih in potem belina...: |
Jamain je napisal/a: |
Hehe, Poezija, ti si videla vrt v živo in veš, da je v resnici veliko manjši, kot se zdi na slikah. Fotografija zajame tisto, kar hočeš in seveda izbiramo vedno najlepše utrinke, ne? Je pa res, da vrtnice ponujajo neštete možnosti lepih fotografij... |
Jamain je napisal/a: |
Če so pognojene in po potrebi zalivane, gre zelooo hitro. S stebelnimi pa nimam direktnih izkušenj, ker mi je redko katera všeč, poleg tega, da je s temi verjetno res bolj komplicirano z rezanjem. Tako da ne vem. Verjetno pa velja, kot za vse ostale vrtnice: prav zelo velika ne bo smela biti - vtnica namreč, vaza pa mora biti čim večja, da ima koreninski sistem prostor. Sicer pa me izredno veseli, če koga navdušimo! :grin: |
Jamain je napisal/a: |
Veste kaj? Zdi se mi, da tako lepa vrtnica zasluži še kako sliko več! In to je seveda dober izgovor, da prilepim še nekaj utrinkov letošnjega cvetenja. Naš Pierre je že tako velik, da se mu še sama ne morem načuditi. Veje so tako prepletene s sosednjimi popenjavkami, da je težko na siki zajeti celega, ne da bi zajela še kup drugega cvetja. Pa saj ni važno, ne? Kot sem verjetno že povedala, ima naša rastina zdaj štiri leta, začelo se je z 20 cm visoko zadevico, ki zdaj dela 'streho' na 2,5 m visoki opori in se na obe strani širi skoraj 4 m daleč. Raste hitro, lepo je olistana, cveti v prvem floru neverjetno veliko, precej pa tudi pocvita. Odporna je kar precej, včasih jo malo pesti pegavost, a letos na primer še ni bilo ničesar. Cvetovi so veliki, zelooo polnjeni, dišijo po čaju (moj mož pravi po tobaku) - in to je verjetno edina stvar, ki ji jo lahko očitamo, da nima kakega lepega, sladkega vonja - in se iz belih popkov z rožnatimi robovi odprejo v nežno rožnate cvetove v stilu starih vrtnic. No, če Garden-ja pravi, da je po njenem mnenju Rosarium Uetersen tista popenjavka, ki jo je treba vsaditi, če imamo prostor samo za eno, bi se jaz raje odločila za tole. Vedno fascinira, uspeh je zagotovljen. In zdaj še slike: vse od letos, začela je cveteti 6. maja, zdaj so na njej zadnji cvetovi prve 'runde' - en mesec prvega flora ni tako slabo, ne? In še ena čisto od blizu - človek bi lahko na teh lističih kar zaspal od užitka, ne? |
Garden-ja je napisal/a: |
Jamain, pri tebi je Pierre presegel samega sebe. Ravno ta tvoj me je prepričal, da sem ob gazebo posadila svojega tretjega po vrsti. |
1vrtnica je napisal/a: |
Jamain, saj si me že prepričala s Pierrom, samo mesto mu še moram najti. |
bobolino je napisal/a: |
ker sem v pričakovanju sovega Pierra, in mu izbiram mesto, me zanima, ali je dovolj, da je od spomladi do jeseni na soncu do kake 14 ure, potem pa gre sonce za streho? Mu bo to premalo? kake sladke skrbi imam te dni, ko se ubadam s tem, kam posaditi vrtnice.... |
Jamain je napisal/a: |
Bobolino, moj je tudi on 15.00 naprej v senci od hiše, pa mu nič ne škodi (no, mogoče proti koncu sezone ne pocvita tako zelo, ker ni tako sonca, je pa spomladi in zgodaj poleti čudovit). Garden-ja, ah, jaz gledam to zeleno šavje skozi okna in komaj čakam maj! Verjetno nisi zalivala, ne? To zna biti dober razlog, da ne požene dosti. Naše so nekatere tako kosmate, da ne vem, kam jih bom pripela... Če hoče kdo videti, kaj pomeni raščava plezalka ob koncu sezone, se lahko povabi na kavo. Cvetja je še za vzorec (prevladujejo - zanimivo - rdeči odtenki), listja in doooolgih vej pa bolj ali manj povsod na pretek. :-? |
Jamain je napisal/a: |
orhy, hvala, zelo si prijazna. lepih rožnikov pa je kar nekaj pri nas, ne? veliko lepših in večjih, tako da si jaz želim tudi take ... bobolino, vonj Pierra je ena taka čudna stvar: eni pravijo, da sploh ne diši, eni ga ne vohajo (tudi kadar ga drugi v isem momentu vohajo) ... meni naš diši, ne strašno močno, ampak zaznaš ga brez težav, vonj pa je izrazito po čaju (moj mož pravi tobaku), brez (skoraj) niti malo sladkobe ... Verjetno je to edina napaka, ki jo lahko tej vrtnici sploh očitamo, saj je v vseh ostalih smislih praktično popolna... |
bobolino je napisal/a: |
sama sebi se zdim smešna... ko sem se okužila z vrtnica, je bila edina prava vrtnica zame le HT, drugi cvetovi mi niti najmanj niso bili všeč. Posledično sem si nabavljala večino le teh. Bolj, kot sem pregledovala slike, bolj se je tehtnica prevesila v obliko cvetov, kot jih ima Pierre. Poskušam najti podobne rastline, manjše rasti, da bom dopolnjevala zbirko... bi lahko skupaj z Eden 88 posadila npr. MMe Isaac Perreire? Bi jima pasalo skupaj? rada bi naredila tako zeleno steno, ki bi teraso vsaj delno prekrivala pred pogledi, ne vem pa, kako oporo naj naredim. Je možno te veje ovijati okoli pokončnega ogrodja, da bi nastal nekakšen širši steber? ne zamerite moji nevednosti, a rada bi že v startu poskrbela, da ne bi bilo preveč začetniških napak. |
Jamain je napisal/a: |
Barvno bi se ujemali super, zaradi Pereirea bi vse dišalo in spomladi bi bilo izobilje cvetov neverjetno. Edini pomislek je, da sta obe zelo veliki in zelo raščavi, tako da jim moraš res zagotoviti veliko prostora. Ko so veje mlade, so pri obeh relativno prožne, tako da bi jih do neke mere lahko ovijala. Še bolje pa bi se obnesla pahljačasta razporeditev: tako da na primer vsako posadiš na svojo stran precej daleč eno od druge (4 m minimum) in jih potem napneš eno proti drugi, kot na spodnji shemi (ne se zgražat). Ogrodje je lahko zelo preprosto (in poceni), kot si videla na primer pri nas, ali pa tudi bolj zahtevno, odvisno od želja in potreb. |
bobolino je napisal/a: |
hvala Jamain. Na te opore vlečem primarne, debelejše veje, kaj pa storim z tistimi, ki bodo izraščale naknadno? Kaki butl sem, mi je kar nerodno vse to spraševat. Kolikor sem razbrala, se jih niti ne obrezuje preveč? |
bobolino je napisal/a: | ||
Garden-ja, praviš, da ga ne boš obrezovala. To sem ravno nameravala vprašati - ker bosta Eden in Pereire namenjena, da ob konstrukciji zlezeta na streho, in delata malo sence tudi po vrhu, me zanima, koliko ga je ob na tej "poti" navzgor potrebno obrezovati, da ne bo podivjal, in da bi zrastel v res pocvitajočo lepotico?? |
Jamain je napisal/a: |
bobolino, oprosti, da se tako poredko javljam, ampak nekako mi ne uspeva najti čas za vse. Kot smo se že drugje pogovarjali, mlade rastline (prve tri leta) sploh nič ne obrezujemo, razen če ni nujno. Upoštevati je treba tudi, da vsakič ko presadimo rastlino, moramo začeti še enkrat šteti od začetka. Glede izraščpanja sekundarnih vej itd. si ne beli preveč glave, ker jih potem pripenjaš tudi eno ob drugo in poprek od ene glavne žice do druge. Če imaš dobro osnovno strukturo, potem ni problem. Ko so ekrat rastline zrele (po tretjem letu), pa počasi začnemo izrezovati najbolj izrojene veje, tako da jih sproti nadomeščajo mladi poganjki. Ostale veje se le malo prikrajša, tako glavne kot pokončne. No, ta del se tudi mi še učimo in kaka privat lekcija 'znalcev' nam pride zelo prav ... |
bobolino je napisal/a: |
Jamain, je Palaise tudi brez vonja? Kaj pa Red eden, res tako pocvita, kot piše HM? iščem najbolj cvetočo rdečo plezalko (za mamo in še eno, meni ljubo osebo), pa bi res rada izbrala ta pravo. Meni se zdi, da bi Eric znala biti. (al pa Don Juan...) |
TANJA TT je napisal/a: |
Če dodam tudi jaz mojo izkušnjo z Eric T.-njegov atribut je gotovo cvet, ki je zelo poln in traja in traja,vonj je manj izrazit, kar me pri njem najbolj moti je pa način rasti, ki ni tisti tipičen, kot jo imajo vzpenjalke,se pravi, ne poganja dolgih vej,ki jih potem lahko privežeš, ampak je nekako štorast,ne znam prav opredeliti njegove rasti-če bi prej vedela, da bo tako, ga sigurno ne bi sadila ob lok, ker ne vem, kdaj bo prilezel na vrh ,še najbolj ga vidim ob kakšni manjši okrogli opori posamič ali pa kot poudarek v gredi pokrovnih vrtnic ali floribund. Med rdečimi vzpenjalkami bi pa pri meni dobil svoje mesto Don Juan ali pa Papa Meilland. |
Jamain je napisal/a: |
Pozno, ampak se le oglašam. Pierre raste po moji izkušnji zelo hitro, če je pognojen (in poleti vsaj kdaj zalit - velja seveda za sušno Primorsko). Naš je bil sajen leta 2007 in ima najdaljše veje preko 4 m ... |
Moj pa raste dve leti, v letošnjem ima že več prekrasnih cvetov. Vendar pa nekako se mu ne mudi nikamor v višino - upam, da bo potegnil na gor, da ni morda kakšna nižja varianta. Zdaj je visok le kakšnih 80cm?
Raste pa v družbi srobota in Raphsody in blue. Prilagam eno slikco, sicer dominira srobot, Pierre je desno malo zabrisan
Pa še ena
Raste pa v družbi srobota in Raphsody in blue. Prilagam eno slikco, sicer dominira srobot, Pierre je desno malo zabrisan
Pa še ena
Pierre de Ronsard je glede svoje rasti precej raznolik in po tem, kar sem do sedaj videla in izkusila tudi sama, odločno reagira na podlago.
So rastline, ki težko presežejo slab meter in pol, in so rastline, ki imajo skoraj pet metrov dolge veje.
Najbujnejši pa raste kot potaknjenec.
Mojega cepljenčka ni vredno slikat, še vedno ima samo dve veji, potaknjenec pa:
Takole pa se pne skupaj s Palaice Royal:
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
So rastline, ki težko presežejo slab meter in pol, in so rastline, ki imajo skoraj pet metrov dolge veje.
Najbujnejši pa raste kot potaknjenec.
Mojega cepljenčka ni vredno slikat, še vedno ima samo dve veji, potaknjenec pa:
Takole pa se pne skupaj s Palaice Royal:
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
No, tudi jaz sem se že lani spraševala, kaj bo z mojim Eden rose. Po dveh letih je vrtnica visoka cca. 80cm, ima letos kar dosti popkov, a poganjki ne kažejo kakšne intenzivne rasti proti vrhu opore.
Sem ga sadila ob oporo, pa zraven en moder clematis - seveda v upanju, da bosta obe rastlini priplezali do vrha. A zdaj je tam clematis, moj Pierre pa še vedno spodaj.
Naročila sem ga pri Agel rosen, na etiketi pa piše EDEN ROSE 85(napisana ročno).Sem bila prepričana, da je to vzpenjalka - tudi na njihovi strani piše, da naj bi dosegel 100-150cm (strauchrose)
Sem ga sadila ob oporo, pa zraven en moder clematis - seveda v upanju, da bosta obe rastlini priplezali do vrha. A zdaj je tam clematis, moj Pierre pa še vedno spodaj.
Naročila sem ga pri Agel rosen, na etiketi pa piše EDEN ROSE 85(napisana ročno).Sem bila prepričana, da je to vzpenjalka - tudi na njihovi strani piše, da naj bi dosegel 100-150cm (strauchrose)