Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni in škodljivci paradižnikov
Bom še tule vprašal:
Tele rjave lise počasi napredujejo, pojavile so se na zgornji strani enega proti hiši rastočega lista balkončkarja, okuženi so vsi perički tega lista.
Iščem po netu a se mi zdi, da ne najdem adekvatne bolezni. Listi se ne zvijajo.
Druga težava so pa porumeneli listi balkončkarja, vendar ne spodnji oziroma pri enem so spodnji, pri dveh pa po eden ali 2 nekje v sredini.
Nekej sem zasledil, da bi bil lahko kriv magnezij oziroma njegovo pomanjkanje.
Tele rjave lise počasi napredujejo, pojavile so se na zgornji strani enega proti hiši rastočega lista balkončkarja, okuženi so vsi perički tega lista.
Iščem po netu a se mi zdi, da ne najdem adekvatne bolezni. Listi se ne zvijajo.
Druga težava so pa porumeneli listi balkončkarja, vendar ne spodnji oziroma pri enem so spodnji, pri dveh pa po eden ali 2 nekje v sredini.
Nekej sem zasledil, da bi bil lahko kriv magnezij oziroma njegovo pomanjkanje.
Moji zgužvani v gajbicah čakajo na moj prosti dan v kratkem. Zalivam jih preveč od zgoraj (ker večinokrat to počnem v naglici), zato sem na spodnjih listih, ki so precej izpostavljeni stalni vlagi, opazil kar nekaj pegavih listov. Liste sem porezal skoraj do vrhnjih, kar mi bo prišlo prav tudi pri saditvi na prosto čez nekaj dni, ko jih bom lahko zakopal malce globlje.
Lanski začetek v rastlinjaku je bil klavrn, ker se je plesen pojavila takoj na začetku, pa ne na listih; širila se je iz stebla na list.
Napadeni paradižniki so bili na istem mestu rastlinjaka kot pegavost leto pred tem. Tako da lahko sklepam, da je zadeva ostala v zemlji.
Oznake "bio, eko" (in druge - vse prepogosto namenjene vsemu, le tistemu kar naj bi služile ne) mi ne morejo pomeniti veliko, če rastline izgubim v štartu, kot je kazalo lani.
Ivčk sem malo povprašal o bakrovem pripravku, katerega vem da je omenjala v preteklosti. Doma imam Dithane M-45, za katerega sem v domači študiji bral da naj bi bil nekoliko manj učinkovit kot Cuprablau, katerega omenjate.
Za lasten ljubi mir bom pogledal v apoteki, če imajo bakreni pripravek, sicer pa bom uporabil kar Dithane, ki je lani precej izboljšal situacijo (šprical sem le 1x).
(Slika je stara teden dni.)
Lanski začetek v rastlinjaku je bil klavrn, ker se je plesen pojavila takoj na začetku, pa ne na listih; širila se je iz stebla na list.
Napadeni paradižniki so bili na istem mestu rastlinjaka kot pegavost leto pred tem. Tako da lahko sklepam, da je zadeva ostala v zemlji.
Oznake "bio, eko" (in druge - vse prepogosto namenjene vsemu, le tistemu kar naj bi služile ne) mi ne morejo pomeniti veliko, če rastline izgubim v štartu, kot je kazalo lani.
Ivčk sem malo povprašal o bakrovem pripravku, katerega vem da je omenjala v preteklosti. Doma imam Dithane M-45, za katerega sem v domači študiji bral da naj bi bil nekoliko manj učinkovit kot Cuprablau, katerega omenjate.
Za lasten ljubi mir bom pogledal v apoteki, če imajo bakreni pripravek, sicer pa bom uporabil kar Dithane, ki je lani precej izboljšal situacijo (šprical sem le 1x).
(Slika je stara teden dni.)
pojdi in kupi Agrostemin ali Protifert, sta super za to, pa če bo kaj dežja, po dežju poškropi s sodinim pripravkom, pa bo ok. Razen, če se ne boš odločil za bakreni pripravek, jaz zaenkrat še nisem, bom razmislila, ali bi._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Anne Brontë
Jaz pa sem ravno včeraj vse z bakrenim pripravkom poškropila. V enem dnevu so ratali čisto črno pikasti. To je tako, če se hvališ, da imaš končno spet lepe sadike _________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Matic je napisal/a: |
Lanski začetek v rastlinjaku je bil klavrn, ker se je plesen pojavila takoj na začetku, pa ne na listih; širila se je iz stebla na list. Napadeni paradižniki so bili na istem mestu rastlinjaka kot pegavost leto pred tem. Tako da lahko sklepam, da je zadeva ostala v zemlji. |
Točno to! Si lahko še ne vem kok eko ali pa špricaš s strupi na polno - če ni zdrave zemlje, ki je čim manj pod stresom, je vse skupaj en d***.
adler je napisal/a: |
Slišal sem, da lahko skozi steblo paradižnika prepičiš kar bakreno žico in potem ni treba škropiti z bakrenimi pripravki, sedaj pa me zanima če je to res? Zanima me tudi s čim naj zalijem paradižnike po presajanju na prosto (tudi moji po vsej verjetnosti gredo ven ta vikend)? |
To seveda ni res. Na prejšnjem forumu sem objavil rezultate strokovnih raziskav, ki trditev o koristnosti bakrene žičke povsem negirajo.
V resnici so rezultati celo slabši, saj ustvarimo odprto poškodbo, ki omogoča vstop boleznim, sama rastlina pa zaradi poškodbe slabše uspeva.
Špricanje z bakrenim pripravkom proti plesnim učinkuje zaradi tega, ker je rastlina (listje) prekrito z "bakrom", kar ustvari neugodne življenske razmere za plesen, ki bi se sicer naselila na površino lista.
Zato prepikanje z žičko nima nobenega pozitivnega učinka ampak celo negativne posledice.
Vsake toliko časa se podobne informacije o koristnosti bakrene žičke širijo in zavajajo vrtičkarje in je pač potrebno vedno znova negirati take trditve.
Čisto mimogrede in nasplošno, ko špricam se vedno sprašujem, ali je dovolj samo od zgoraj, ali bi veljalo tudi od spodaj liste poškropiti.
Drugo vprašanje pa je glede velikosti kapljic in površinske napetosti. Če hočemo narest zaščitni film so ročne pollitrske šprice brez veze, v kaj nahrbtnega pa bi veljalo dodati kak prašek, da se naknadno ne formirajo kapljice, posebno na čebuli.
Drugo vprašanje pa je glede velikosti kapljic in površinske napetosti. Če hočemo narest zaščitni film so ročne pollitrske šprice brez veze, v kaj nahrbtnega pa bi veljalo dodati kak prašek, da se naknadno ne formirajo kapljice, posebno na čebuli.