Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Noazete
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Noazete
(Prenos iz arhiva)
Ena redkih skupin vrtnic, pri kateri se zgodovinska dejstva pokrivajo, so noazete.
Noazete (Noisettes) so vrtnice, ki so nastale s križanjem dveh v naravi rastočih vrtnic, Rose Chinensis in Rose Moschata, in so ene prvih pocvitajočih vrtnic. Svet so obnorele zaradi svojih barv. Ne zaradi intenzivnosti ampak zaradi dodatka rumene barve, ki je bila svoj čas tako iskana kot je dandanes modra vrtnica.
John Champney, gojitelj riža iz Charlestona, je v začetku 19. stoletja skrižal vrtnico, ki jo je poimenoval Champney's Pink Cluster. Bengalko, ki jo je dobil za darilo, je skrižal z muškatno vrtnico s svojega dvorišča.
Sejanček je zaupal svojemu prijatelju in sosedu Philippu Noisettu, ki je v tistem času imel v Charlestonu svojo vrtnarijo. Noisette je sejanček gojil dalje in s pomočjo križanj prišel do novih sejančkov z manjšimi a polnimi cvetovi, enega od njih je poimenoval Blush (danes znan kot Blush Noisette, še vedno zelo priljubljena sorta).
Blush Noisette:
Vir: Victoriana Nursery Gardens
Vir: Peter Beales
Sejančke in semena je poslal svojemu bratu Louisu v Pariz kjer je sorta postaja izjemno popularna posebej potem, ko je sejanček Blush križal z bengalko Park's Yellow China, ki je celotni kasnejši liniji noazet dal svojo značilno barvo.
Kot vrtnice so postale priljubljene predvsem zaradi močnega sadnega vonja lepih in obilnih cvetnih šopkov in raščave, polne rasti.
Kasneje so noazete križali še s čajevkami zato so noazete te linije na mraz manj odporne.
Najbolj cenjene noazete so naslednje:
Mme. Alfred Carier (Schwartz, 1879):
Vir: Silver Creek Garden
Vir: Crocus
Vir: Woodland Rose Garden
Vir: Peters Garten
Reve d'Or (Ducher, 1870):
Vir: La Bonne Maison
Avtor: Jerijen
Lamarque (Marechal, 1830):
Avtor: Mary Beamond
Avtor: KCWPics
Desprez a fleurs Jaunes (Desprez, 1835):
Vir: Meillandova stran
Vir: L'internaute jardin
Avtor: Lovetheflowers
Crepuscule (Dubreuil, 1904):
Vir: Mosey Country Garden
Vir: Mosey Country Garden
Vir: Mosey Country Garden
Celine Forestier (Trouillard, 1842):
Vir: Justourpictures
Vir: Rosefog
Vir: Roses Unlimited
Alister Stella Gray (Gray, 1894):
Vir: Austinova stran
Vir: Bara-ya
Avtor: Hokus Pokus Pas
Aimee Vibert (Vibert, 1828):
Vir: Rosarosam
Vir: Le rose di Posilippo
Vir: Jardin de l’Echassière
Noazete so vzpenjavke srednje debelih vej, ki jih lahko odlično vodimo v vodoravne lege in jih celo, če so še mlade, previdno upognemo v željeno smer ali celo ovijemo okoli debelejšega stebra ali pokončnega nosilca. So nekakšna meja med ramblerji in climberji. Ne zrastejo tako daleč kot ostale popenjavke (ramblerji) vendar so zelo košate. Ker veliko svoje moči usmerijo v cvetenje, rastejo počasneje.
Odlične so za obraščanje mrež, ograj, stebrov in pokončnih nosilcev, lahko pa jih gojimo tudi kot višje grme.
Cvetovi so srednje veliki do veliki, na pol ali v celoti polnjeni, nekoliko razmršenih linij, obilno cvetijo spomladi in jeseni, vmes pa pocvitajo, če imajo primerne pogoje. Popki so pogosto močneje obarvani, starejši kot je cvet, bolj mlečno bel postaja.
Zacvetijo nekoliko kasneje.
Noazete so pogosto rumene ali z rumenimi odtenki, pogosto pa so cvetovi tudi, ali pa se preko razvoja cveta spremenijo, mlečno bele, bež, nežno marelične ali sprane roza barve.
Ljubijo topla do vroča mesta, marsikatera ni popolno prezimna. Rade imajo zračno lego sicer lahko zbolijo.
Obrezujemo jih pozno pozimi ko odstranimo stare, dolge in že večkrat cvetoče veje in jih nadomestimo z novimi. Če nam veje še vedno pridejo prav pa jih obrežemo za četrtino, stranske poganjke pa obrežemo na eno ali dve očesi.
Noazete (Noisettes) so vrtnice, ki so nastale s križanjem dveh v naravi rastočih vrtnic, Rose Chinensis in Rose Moschata, in so ene prvih pocvitajočih vrtnic. Svet so obnorele zaradi svojih barv. Ne zaradi intenzivnosti ampak zaradi dodatka rumene barve, ki je bila svoj čas tako iskana kot je dandanes modra vrtnica.
John Champney, gojitelj riža iz Charlestona, je v začetku 19. stoletja skrižal vrtnico, ki jo je poimenoval Champney's Pink Cluster. Bengalko, ki jo je dobil za darilo, je skrižal z muškatno vrtnico s svojega dvorišča.
Sejanček je zaupal svojemu prijatelju in sosedu Philippu Noisettu, ki je v tistem času imel v Charlestonu svojo vrtnarijo. Noisette je sejanček gojil dalje in s pomočjo križanj prišel do novih sejančkov z manjšimi a polnimi cvetovi, enega od njih je poimenoval Blush (danes znan kot Blush Noisette, še vedno zelo priljubljena sorta).
Blush Noisette:
Vir: Victoriana Nursery Gardens
Vir: Peter Beales
Sejančke in semena je poslal svojemu bratu Louisu v Pariz kjer je sorta postaja izjemno popularna posebej potem, ko je sejanček Blush križal z bengalko Park's Yellow China, ki je celotni kasnejši liniji noazet dal svojo značilno barvo.
Kot vrtnice so postale priljubljene predvsem zaradi močnega sadnega vonja lepih in obilnih cvetnih šopkov in raščave, polne rasti.
Kasneje so noazete križali še s čajevkami zato so noazete te linije na mraz manj odporne.
Najbolj cenjene noazete so naslednje:
Mme. Alfred Carier (Schwartz, 1879):
Vir: Silver Creek Garden
Vir: Crocus
Vir: Woodland Rose Garden
Vir: Peters Garten
Reve d'Or (Ducher, 1870):
Vir: La Bonne Maison
Avtor: Jerijen
Lamarque (Marechal, 1830):
Avtor: Mary Beamond
Avtor: KCWPics
Desprez a fleurs Jaunes (Desprez, 1835):
Vir: Meillandova stran
Vir: L'internaute jardin
Avtor: Lovetheflowers
Crepuscule (Dubreuil, 1904):
Vir: Mosey Country Garden
Vir: Mosey Country Garden
Vir: Mosey Country Garden
Celine Forestier (Trouillard, 1842):
Vir: Justourpictures
Vir: Rosefog
Vir: Roses Unlimited
Alister Stella Gray (Gray, 1894):
Vir: Austinova stran
Vir: Bara-ya
Avtor: Hokus Pokus Pas
Aimee Vibert (Vibert, 1828):
Vir: Rosarosam
Vir: Le rose di Posilippo
Vir: Jardin de l’Echassière
Noazete so vzpenjavke srednje debelih vej, ki jih lahko odlično vodimo v vodoravne lege in jih celo, če so še mlade, previdno upognemo v željeno smer ali celo ovijemo okoli debelejšega stebra ali pokončnega nosilca. So nekakšna meja med ramblerji in climberji. Ne zrastejo tako daleč kot ostale popenjavke (ramblerji) vendar so zelo košate. Ker veliko svoje moči usmerijo v cvetenje, rastejo počasneje.
Odlične so za obraščanje mrež, ograj, stebrov in pokončnih nosilcev, lahko pa jih gojimo tudi kot višje grme.
Cvetovi so srednje veliki do veliki, na pol ali v celoti polnjeni, nekoliko razmršenih linij, obilno cvetijo spomladi in jeseni, vmes pa pocvitajo, če imajo primerne pogoje. Popki so pogosto močneje obarvani, starejši kot je cvet, bolj mlečno bel postaja.
Zacvetijo nekoliko kasneje.
Noazete so pogosto rumene ali z rumenimi odtenki, pogosto pa so cvetovi tudi, ali pa se preko razvoja cveta spremenijo, mlečno bele, bež, nežno marelične ali sprane roza barve.
Ljubijo topla do vroča mesta, marsikatera ni popolno prezimna. Rade imajo zračno lego sicer lahko zbolijo.
Obrezujemo jih pozno pozimi ko odstranimo stare, dolge in že večkrat cvetoče veje in jih nadomestimo z novimi. Če nam veje še vedno pridejo prav pa jih obrežemo za četrtino, stranske poganjke pa obrežemo na eno ali dve očesi.
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Jaz imam Celine Forster in Alister Stella Grey od l.2010. Nobena se ni razvila v pravo velikost oz. niso dovolj bujne. Pozebejo ne čisto, ampak ju je treba kar fajn sfrizirati spomladi (odstranjevanje suhih delcev). Zelo rada bi ju ohranila, pa ne vem, kaj naj jim nudim, da bi bile bujnejše. Novih noazet prav gotovo ne bom sadila._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
William Allen Richardson ima majhne popke, iz njih pa odpre nesorazmerno velike cvetove. Star je dve leti, objema vogal drvarnice in si zasluži lepšo fotografijo, kot je ta druga. Se pa z nje vidi, da je za dveletnika kar velik.
Alister Stella Gray in Crepuscule pa rasteta sicer v zavetju, a v stalni senci in na stalno vlažnem rastišču. Že drugo leto sta krmežljavi. veje so sicer dolge, a cvetja ni. Bolj kot mraz krivim senco in vlago. Na vsak naćin ju jeseni presadim nekam bolj na svetlo. Upam samo, da jima ne polomim preveč vej. Potem bom pa videla, kako se bosta obnašali.
Alister Stella Gray in Crepuscule pa rasteta sicer v zavetju, a v stalni senci in na stalno vlažnem rastišču. Že drugo leto sta krmežljavi. veje so sicer dolge, a cvetja ni. Bolj kot mraz krivim senco in vlago. Na vsak naćin ju jeseni presadim nekam bolj na svetlo. Upam samo, da jima ne polomim preveč vej. Potem bom pa videla, kako se bosta obnašali.
