Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
V kolikor ne dobiš pa bi rad probal, z veseljem se potrudim in ti jo dostavim eno karjolo.
he, he, Zuf, če lahko izbiram, bi rajši eno karjolo pridelka .
Malo heca ; tudi o listavki sem razmišljal, ko je bil na zelenici pred hišo ogromen javor, je bilo listja na pretek! Jeseni sem ga nabutal v velik prekat kompostnika in ga potem dodajal v kompost.
Vendar so moje grede specifične, čisto povsod je preveč vlage; voda tam spodaj naredi zelo vlažno mikroklimo, ki recimo ne prija niti sivki, niti vrtnicam - lahko bi rekel nobeni rastlini v vrtu. Razen plevelom .
Zato iščem material, čimbolj odceden in propusten (jah, pa še izgled okrasnih gredic naj ne bi kazil) in se mi zdi, da so sekanci kar v redu.
Drugače pa že desetletja v zemljo dodajam pesek, zadnja leta predvsem kremenčev. Postopek širim po vse več gredah, tudi na predhišno z rožami.
Teden nazaj sem prvič nabavil pran kremenčev pesek, z vizijo, da uporabljam samo še tega; je bistveno bolj propusten kot recimo nepran, nepresejan. S prvo nabavo 5 x 25 kg sem saniral grede z borovnicami.
mfranc na Škofljici ima ena gospa ob hiši zraven prehoda čez progo proti Kočevju, celo vrsto vrtnic direktno iz peska. Ne moreš verjet kako lepo ji vsako leto cvetijo. A misliš, da bi z do 5mm debelim peskom nasutim cirka 3-4cm na debelo ne rešil težave z vlago? Saj pesek je tudi lep kot zastirka pa še zemljo počasi razkisa. lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši ali je ta svet lepši, ker si ti v njem? Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Še malo sodišča v prid listavke. Opazil sem, da se v razmočnih tednih dobro obnese, saj črpa odvečno vlago iz tal, na površju se pa suši in tako lahko črpa vedno več in več. Če je suho, vetrovno in sončno, se presuši samo zgornjih par cm, ostalo ostane vlažno.
Furman, zanimivo razmišljanje. Pesek je nekako podvrednoten pri nas. No ja, Slovenija je zelo raznolika, eni ga imajo celo preveč (vsaj tako mislijo), drugi se nanj ne spomnijo, ko preklinjajo svojo težko, glinasto zemljo.
Na peščeni zemlji je zelo učinkovito (bio)vrtnarjenje z velikimi količinami komposta, raznih zastirk; tudi iz svežega materiala! Pesek je pravi požiralec organske snovi, da pa peščeno humusna zemlja ekstra pridelke.
Sam sem desetletja delal na dodajanju ogromnih količin gnoja, komposta na mojem malem ranču , občasno sem tudi peskal. Recimo največ trato. Ko sem jo nekaj let nazaj razkopal za nekaj novitet (recimo figa, pa mali skalnjak itd.) sem opazil, kako se pesek lepo razporedi v ilovnati zemlji. Sam sem ga občasno dodajal recimo po 1 - 2 cm, dobil pa sem lepo peščeno-humusno-glineno zemljo zemljo do globine več kot 10 cm. Pesek lepo ponikne v glino in sčasoma napravi lepo mešanico obeh materialov.
V trato ga dodajam še občasno (ravno jeseni sem ga po daljšem času), ostale grede, tudi okrasne, pa ga dobijo po novem vsako leto ...
Mimogrede, ko sem teden nazaj v Termitu, Moravče, nabavil pesek 1,0 do 3,0 mm za borovnice, sem vzel tudi granulacijo 0,5 do 1,5 mm. Za dodajanje tudi v trato, pa moje mikse substratov, itd.
Ena bolj kot ne "neprijetna" izkušnja iz čisto mladih dni. Ko so mimo naše hiše industrijsko, makadamsko cesto in veliko ranžirno dvorišče dvakrat na leto "polepšali" z debelo, do 10 cm, plastjo peska! Skoraj mesec dni se ni dalo peljati s kolesom . Potem nekaj mesecev čisto OK. Potem pa blato do naslednje injekcije .
Tako da pesek po mojih izkušnjah na glinenih (ali humusnih) terenih ponikne in ga je potrebno vedno obnavljati, dobi pa se z leti lepa zračna, propustna zemlja.
In ti verjamem, da tisti gospe vrtnice lepo uspevajo, samo verjetno mora plast obnavljati? Se vrnem na predhišni rožni vrtiček , ki je tudi sicer na severni strani hiše in precej zasenčen. Ravno tu sem desetletja iskal recimo prezimno sivko, pa vrtnice, odporne na bolezni. In je bil en zelo velik "uržah" za težave vedno vlažna, s humusom bogata zemlja. Ta gartlc bo dobil turbo peskanje .
Pri nas imamo od jeseni dalje na skoraj vseh okrasnih gredicah zastrto s prepustno folijo proti plevelu, čez njo pa natresene kamne - prodnike. Videti je, da je tam zdaj manj polžev, rastline pa se dobro počutijo. Tudi vrtnicam zaenkrat ustreza.
Plamenka , ta protiplevelna folija je res čudodelna .
Pred leti je bila leto, dve, pod lonicerami in takrat nisem imel dela s plevelom. Lani jeseni, ko sem presajal lonicere, sem obenem naredil tudi nekaj tisoč "potaknjencev" slaka in mi je sedaj začel lesti ven na vseh koncih in krajih. Pa še en plevel mi žre živčke, ga moram v kratkem predstaviti v rubriki kdo je to ... V planu je folija, čez pa sekanci.
Sem pa ozko, mejno gredico, s sadjem v špalirju (cca 0,8 m x 12 m) lani spomladi pokril s to prepustno folijo, in čez vrgel okrasno lubje. Takrat sem v osnovi zelo resno razmišljal o prekritju z okrasnimi prodniki. Ki bi imeli veliko prednosti pred lubjem; tega mi zelo radi razkopljejo rumenokljuni črnuhi . Pri prodnikih sem sem bal počasnega, ali hitrega onesnaženja z gnijočim odpadlim listjem, pa še kaj bi se našlo. Kako pa je s tem v praksi?
Pri prodnikih sem sem bal počasnega, ali hitrega onesnaženja z gnijočim odpadlim listjem, pa še kaj bi se našlo. Kako pa je s tem v praksi?
LP
Sama sem s prodniki zadovoljna. Na enem mestu jih imamo že okoli 7 let, pa so še vedno lepi. Res da so tam na soncu in ni veliko rastlinja okoli, a listi od bambusa, zelišč, ki padejo dol, strohnijo, pa dež jih spere in jih ni videti...Tu, kjer imamo prodnike od jeseni, smo listje, ko ga je bilo veliko, odstranjevali s sesalnikom listja. Kako se bo zastirka s prodom obnesla dolgoročno tudi na bolj senčnih predelih, bom pa še videla.
Zdravo super odlične ideje sem prebral na forumu hvala za deljene nasvete. Vendar pa sem se sam lotil stvari malce po svoje (experimentiram) namreč v zaorano njivico sem zgodaj spomladi vmešal s frezo manjšo količino macesnovih oblancev na to zrahljano zemljo sem nasipal sloj slame v poseden stanju cca 5cm na to sem navozil 5 cm konjskega humusa ki se mi zdi da še ni ravno dovolj predelan in na koncu cca 5 do 10 bukovih sekancev vendar pa se mi je pojavil problem ker se mi listje pri solati in rdeči pesi barva v rdeče, pri sajenju sem pazil da niso korenine direktno v stiku z humusom namreš sadil sev v jamice od koder sem odstranil ves materjal do prvotne zemlje. Zuf prebral sem veliko tvojih prispevkov in ne najdem nobene razlage za nastalo situacijo Malce problemov sem imel z nalaganjem slik upam da mi je uspelo Hvala in lp
.
; tudi o listavki sem razmišljal, ko je bil na zelenici pred hišo ogromen javor, je bilo listja na pretek! Jeseni sem ga nabutal v velik prekat kompostnika in ga potem dodajal v kompost.
.
. Potem nekaj mesecev čisto OK. Potem pa blato do naslednje injekcije 
.
, ta protiplevelna folija je res čudodelna 
