Jaz se za zastirko še nisem čisto odločila. Zaenkrat po gredah namečem večje plevele, ampak v enem dnevu na soncu ali pa vetru so suhi in skrčeni.
Najbolj se nagibam k uporabi slame, ki mi je tudi dosegljiva. Ampak bom počakala, da se zemlja dobro ogreje. Da ne bo tako kot lani, ko je hčerka (na istem vrtu) zastrla svoje grede, potem pa tisti majski in junijski hlad in moča in si paradižniki do jeseni niso opomogli (so me spominjali na zaparjenega prašička), drugo pa tudi ni prav veselo raslo, razen slaka, seveda._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
kmetič, rastline se mi zdijo lepe, pri solati imaš mogoče takšno pisano sorto?
Prva stvar, ki mi je padla v oči je dejstvo, da si oblance sfrezal v zemljo.
V večini primerov ni nobene potrebe, da v zemljo karkoli vmešavamo.
Zemlja največ pridobi, če jo s poljubno snovjo pokrivamo/zastiramo.
Dobro je vedeti, da material, ki ni podoben humusu oziroma še rabi nekaj časa za razgradnjo, točno to počne, se razkraja.
Razkraja se lahko s pomočjo drugih materialov v mešanici, s pomočjo zraka ali pa s pomočjo zemlje.
Za razgradnjo sedaj porabljajo hranila in vodo, stvari, ki so sicer rezervirane za rastline.
Razgradnja grobih materialov v zemlji rastlinam ni preveč všeč zaradi raznih procesov in snovi, ki se dogajajo in sproščajo.
Tudi humus preko slame ni optimalna varjanta, saj slama sedaj porablja hranila zemlje, ki je spodaj in od humusa zgoraj.
Dodajanja po plasteh bi se lotil drugače.
Najprej bi dal humus na površino tal, potem pa mešanico slame, sekancev in oblancev.
Če je nerazkrojen material položen na površino zemlje ne bo porabljal veliko, le nekaj malega, kjer je v stiku z zemljo in se bo razgradil povečini s pomočjo zraka in vode.
V zraku je ogromno dušika, tega ne pozabit.Nazadnje urejal/a zuf 17 Maj 2014 11:29; skupaj popravljeno 2 krat
Prva stvar, ki mi je padla v oči je dejstvo, da si oblance sfrezal v zemljo.
V večini primerov ni nobene potrebe, da v zemljo karkoli vmešavamo.
Zemlja največ pridobi, če jo s poljubno snovjo pokrivamo/zastiramo.
Dobro je vedeti, da material, ki ni podoben humusu oziroma še rabi nekaj časa za razgradnjo, točno to počne, se razkraja.
Razkraja se lahko s pomočjo drugih materialov v mešanici, s pomočjo zraka ali pa s pomočjo zemlje.
Za razgradnjo sedaj porabljajo hranila in vodo, stvari, ki so sicer rezervirane za rastline.
Razgradnja grobih materialov v zemlji rastlinam ni preveč všeč zaradi raznih procesov in snovi, ki se dogajajo in sproščajo.
Tudi humus preko slame ni optimalna varjanta, saj slama sedaj porablja hranila zemlje, ki je spodaj in od humusa zgoraj.
Dodajanja po plasteh bi se lotil drugače.
Najprej bi dal humus na površino tal, potem pa mešanico slame, sekancev in oblancev.
Če je nerazkrojen material položen na površino zemlje ne bo porabljal veliko, le nekaj malega, kjer je v stiku z zemljo in se bo razgradil povečini s pomočjo zraka in vode.
V zraku je ogromno dušika, tega ne pozabit.Nazadnje urejal/a zuf 17 Maj 2014 11:29; skupaj popravljeno 2 krat
| mfranc je napisal/a: |
| ....sem opazil, kako se pesek lepo razporedi v ilovnati zemlji. Sam sem ga občasno dodajal recimo po 1 - 2 cm, dobil pa sem lepo peščeno-humusno-glineno zemljo zemljo do globine več kot 10 cm. Pesek lepo ponikne v glino in sčasoma napravi lepo mešanico obeh materialov. Tako da pesek po mojih izkušnjah na glinenih (ali humusnih) terenih ponikne in ga je potrebno vedno obnavljati, dobi pa se z leti lepa zračna, propustna zemlja. |
Če prav razumem, si pesek samo potresel na površino, ali si ga vkopaval?
| zuf je napisal/a: |
| Če prav razumem, si pesek samo potresel na površino, ali si ga vkopaval? |
Zelo redko je naneslo, da bi pesek podkopal; izjemoma recimo na gredah, ko sem ga prvo potrosil, potem pa gredo preštihal.
Na trati ga vedno samo potrosim po površini in se potem sam lepo enakomerno pomeša z zemljo.
Lani, tekom sezone sem travno površino in travo precej uničil iz raznih vzrokov. Iz izkušenj sem si upal tudi kakšno večjo kotanjo, 2-3 cm, izravnati samo s peskom - in se trenutno redko kje še vidi pesek
.LP_________________mfranc
_________________RobertOglašam se mobilno iz gozda. Gotovo jih je več, so pa 3 glavne:
-Listi na vertikalnem steblu (tudi čez 1m), ki zraste najprej
-Iz tal rastoči listi brez vsakega stebla
-Nekaj vmes, skupaj z listi rastoče poševno steblo
Listi so pri vseh zelo podobni, na netu pa ponavadi najdeš le sliko vrha lista ali več njih in je težko ocenil za kaj gre.
Skratka letos ne bo nič, ampak zakaj pa ne sveže liste?
-Listi na vertikalnem steblu (tudi čez 1m), ki zraste najprej
-Iz tal rastoči listi brez vsakega stebla
-Nekaj vmes, skupaj z listi rastoče poševno steblo
Listi so pri vseh zelo podobni, na netu pa ponavadi najdeš le sliko vrha lista ali več njih in je težko ocenil za kaj gre.
Skratka letos ne bo nič, ampak zakaj pa ne sveže liste?