Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Popolnoma domač BOKAŠI posip
Kot že rečeno sem tudi jaz namešal tole zadevo otrobi & listavka & sladkor. Vse skupaj sem zmešal kar z pur mašinco in "metlco" za mešanje jupola...
Zapru sm neprodušno in že naslednji dan mi je napihnilo pokrov...
Ko sem pred časom odpru je imelo vonj po sveže naribanih jabolkih.
Zadevo sem mešal s kupljeno zemljo za grmovnice in drevesa pri sajenju sadik sadnega drevja na gruntu.
Moram reči da je vidna razlika med posajenim drevjem jeseni in tem spomladi. Medtem ko jesensko prav sramežljivo odganja je tole pomladansko polno energije in že vso olistano. Bom tol tudi v naprej prakticiral!
LP_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Zapru sm neprodušno in že naslednji dan mi je napihnilo pokrov...
Ko sem pred časom odpru je imelo vonj po sveže naribanih jabolkih.
Zadevo sem mešal s kupljeno zemljo za grmovnice in drevesa pri sajenju sadik sadnega drevja na gruntu.
Moram reči da je vidna razlika med posajenim drevjem jeseni in tem spomladi. Medtem ko jesensko prav sramežljivo odganja je tole pomladansko polno energije in že vso olistano. Bom tol tudi v naprej prakticiral!
LP_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Dobro! Mogoče ima kaj veze tudi čas sajenja in drugi faktorji, rastline, rastišče... ampak, tudi jaz opažam razlike zaradi uporabe teh pripravkov, res delujejo.
Še enkrat bi napisal, da je dobro ta pripravek zmešat z zemljo in pustiti en teden, dva, da se uleže, aktivira, ker drugače lahko skurimo rastline.
Še enkrat bi napisal, da je dobro ta pripravek zmešat z zemljo in pustiti en teden, dva, da se uleže, aktivira, ker drugače lahko skurimo rastline.
Rastline posajene sedaj pomladi sem jeseni ulončil in prezimil v garaži, saj zime tam gori po vsej verjetnosti ne bi preživele. Tako da sem skopal mlce večje luknje in okrog zapolnil z zemljo zmešano s posipom. Bom ob priliki poslikal razliko..._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Sem po podobnem receptu delala. Zmešala listavko in otrobe prav tiste drobnejše. Dodala stare smrekove vršičke, ki sem jih dala v palmin sladkor pa so zavreli in en ostanek doma ležečega ječmenovega slada in seveda vodo. Natlačila v črno kanto in pustila na soncu mrazu. Ko sem odprla je lepo zadišalo po kisanem z odtenkom vonja po listju. To sem seveda že sprobala tudi na novi gredici s paradižniki, kjer sem morala dodati novo zemljo, ki sem jo zmešala z tem nastalim bokašijem, spodaj je še vsebina enega organka. To sem pustila 14 dni in posadila paradižnike. Zanimivo, da je bilo ogromno deževnikov, ko sem sadila paradižnike. In prav ta greda oziroma paradižniki na njej so si najbolj opomogli po toči.
zoyba je napisal/a: |
Aye saj je bilo verjetno že kje napisano, ampak ali lahko še enkrat poveš kako fermentiraš otrobe. Jaz v prevrelko od kopriv namočim zelo drobne borove sekance (doma narejene - presejane na mrežo) počakam da se na njih pojavi #plesen# katere potem vdelam v kompostni kup. Je to v redu? Lp |
Hmm, ti v bistvu pospešuješ kompostiranje z gniloživkami, kar je tudi v redu, ne vem pa koliko so tu prisotne ostale drobnoživke, BIM (koristni lokalni mikroorganizmi). Kot vidiš, se da super ustvarjati z različnimi kombinacijami, ki jim dodajaš različno hrano. Lahko dodaš tudi del borovih sekancev, del listavke in hrano (nekaj sladkega), in če je premalo vlažno še nekaj čiste, neklorirane vode. Dobro premešaš, čim bolj natlačiš in nepredušno zapreš, tam nekje za ene tri tedne. Manjši in drobnejši kot je material, hitreje se skompostira.
Hvala za odgovor.
Sem pozabil napisat, da sem dodal tudi dva kozarca domače marmelade, ki mi ni zgledala več v redu Ugotavljam že dalj časa, da si bom moral vzeti več časa in vse skupaj prebrati ne pa, da postavljam vprašanja na katere bi odgovore lahko že prebral. Veliko zanimivega in predvsem uporabnega je v zapiskih forumašev.
Semena stročnic, ki si mi jih poslala solidno napredujejo, zato računam, da bo konec poletja tudi kaj semena.
Lep pozdrav z dopusta v Istri!_________________Robert
Sem pozabil napisat, da sem dodal tudi dva kozarca domače marmelade, ki mi ni zgledala več v redu Ugotavljam že dalj časa, da si bom moral vzeti več časa in vse skupaj prebrati ne pa, da postavljam vprašanja na katere bi odgovore lahko že prebral. Veliko zanimivega in predvsem uporabnega je v zapiskih forumašev.
Semena stročnic, ki si mi jih poslala solidno napredujejo, zato računam, da bo konec poletja tudi kaj semena.
Lep pozdrav z dopusta v Istri!_________________Robert
Pozdravljeni,
Ker sem v vrtnarskih zadevah še dokaj "svež" mestni pubec , imam nekaj vprašanj glede priprave in uporabe domačega posipa bokashi:
1. Zanima me, če lahko za listavko uporabimo posušeno listje domačega sadnega drevja (jablane, češnja) in vinske trte, ali pa moram uporabiti listavko iz gozda ?
2. Ali se lahko uporabijo pšenični otrobi, kupljeni v kmetijski zadrugi ? Nisem prepričan, če je bila pšenica kako kemično tretirana ... Aja, pa kje je možno kupiti večjo količino melase ? V trgovinah sem do zdaj našel samo majhne stekleničke.
3. Kakšen je rok trajanja in najbolj primeren način shranjevanja pripravljenega in posušenega posipa ? Zaprta posoda, vreč(k)a z luknjicami ... ?
4. Ali bokashi metoda kompostiranja nevtralizira morebitna semena plevelov in človeku škodljive bakterije tako kot npr. vroče kompostiranje, v kolikor so te zadeve prisotne v odpadkih ?
5. Ali lahko pri bokashi metodi kompostiramo tudi ostanke pripravljene hrane oz. ali so pri tem kakšne omejitve (kosti, začimbe, pikantne zadeve, ... ) ? Namreč, doma sem si naredil kompostnik z deževniki (ki, mimogrede, proizvaja odličen kompost) in bi rad del pridelanega bokashi komposta dal v dodatno fazo predelave mojim deževnikom, ne bi pa jim rad povzročil kakšnih težav. Namreč, nimam kakšnega viška zemlje pri hiši, da bi zemljo mešal z bokashi kompostom (razen, če začnem kopati luknje okoli hiše ) in, ker deževniki pridelajo kompost v pH nevtralnih vrednostih, bi mi bila ta metoda ljubša od kopanja ali kupovanja zemlje in zorenja na vrtu.
Ker sem v vrtnarskih zadevah še dokaj "svež" mestni pubec , imam nekaj vprašanj glede priprave in uporabe domačega posipa bokashi:
1. Zanima me, če lahko za listavko uporabimo posušeno listje domačega sadnega drevja (jablane, češnja) in vinske trte, ali pa moram uporabiti listavko iz gozda ?
2. Ali se lahko uporabijo pšenični otrobi, kupljeni v kmetijski zadrugi ? Nisem prepričan, če je bila pšenica kako kemično tretirana ... Aja, pa kje je možno kupiti večjo količino melase ? V trgovinah sem do zdaj našel samo majhne stekleničke.
3. Kakšen je rok trajanja in najbolj primeren način shranjevanja pripravljenega in posušenega posipa ? Zaprta posoda, vreč(k)a z luknjicami ... ?
4. Ali bokashi metoda kompostiranja nevtralizira morebitna semena plevelov in človeku škodljive bakterije tako kot npr. vroče kompostiranje, v kolikor so te zadeve prisotne v odpadkih ?
5. Ali lahko pri bokashi metodi kompostiramo tudi ostanke pripravljene hrane oz. ali so pri tem kakšne omejitve (kosti, začimbe, pikantne zadeve, ... ) ? Namreč, doma sem si naredil kompostnik z deževniki (ki, mimogrede, proizvaja odličen kompost) in bi rad del pridelanega bokashi komposta dal v dodatno fazo predelave mojim deževnikom, ne bi pa jim rad povzročil kakšnih težav. Namreč, nimam kakšnega viška zemlje pri hiši, da bi zemljo mešal z bokashi kompostom (razen, če začnem kopati luknje okoli hiše ) in, ker deževniki pridelajo kompost v pH nevtralnih vrednostih, bi mi bila ta metoda ljubša od kopanja ali kupovanja zemlje in zorenja na vrtu.