Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožnik brez imena
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Rožnik brez imena
(Prenos iz arhiva)
Še vedno nisem prepričana, ali naj svoje misli, čutenja, hotenja, in želje, prelijem v virtualo. Kdor me pozna, ve za naš lanski dogodek, ki me je naredil še bolj občutljivo, kar se tiče čuvanja lastnega doma. Pa vseeno, vse prelivajoče se podobe me tiščijo vsem skrbem in strahovom navkljub.
Rotijo me, naj jih dam na plano, da ostanejo vsaj tu, če so že odnesli toliko drugih spominov, s fotografijami vred. 10 zabeleženih let je šlo z njimi, zato je na meni, da poslkušam ustvariti in ohraniti vsaj tiste, ki še ostajajo v meni in tiste, ki se bodo še naredili.
Ne zamerite, da se bo spletnik gradil počasi, in da ga ne bo veliko razkritega. Delno zaradi zgoraj navedenega razloga, delno pa, ker sem po duši estet, in gradim in podiram, postavljam in spreminjam, tako dolgo, dokler se ne bom približala nečemu, kar bom lahko brezpogojno imenovala DOM.
In ne zamerite me ostale punce, če namenim stavek ali dva našim forumašicam, katerih vrtove sem že videla.
Voda, v tebi vidim največji navdih, gradiš že toliko desetletij, in navkljub nedokončanim kotičkom, iz vsakega centimetra veje skrivnostnost, ki vabi kot sirena, da prideš bližje, poduhaš, se dotakneš, čutiš. Vklopijo se vsi čuti, izostri se slika nečesa, kar še bo. Tebe imam v mislih, ko ustvarjam sama, ko imam roke umazane od peska in betona, razpraskane in boleče, trd hrbet in potno čelo. Vidim, kaj moram, in roke vedo, kaj je treba.
1vrtnica, ti zmeraj praviš, da pretiravam, a tvoj vrt je zame to, kar si predstavljam kot končno postajo mojega obiska na tem svetu. V hipu se odmisli vsa okolica, vse se postavi v pravo linijo, stvari, rastline in zrak je točno tam, kjer bi ga ustvaril nekdo, ki mu je dano, da ve, kaj počne. Vse kar je pri tebi, se čuti tako PRAV, in to želim nekoč doseči tudi sama.
no, naj začnem z zapisi, ki sem jih objavila na prejšnjem forumu, in sem jih uspela s pomočjo drage forumašice ohraniti. Naj vas popeljem na vrtiljak preteklosti, z upanjem, da boste z mano nadaljevali pot tudi v bodoče.
Objavljeno: 25 Feb 2012 13:52
Vem, da je nenavadno, da ne najdem imena našemu koščku zemlje, a priznam, da smo bili toliko časa zakopani v zidarijo, da za kupe blata, peska, ilovice, pa na kup nanošenih ostankov gradbenega materiala res nisem našla imena, ki bi zajel vse, kar bo nekoč nastalo, in kar se sedaj le še skriva v moji podzavesti in mi greje dušo.
Naj na začetku povem, da moja sanjska okolica hiše v vseh pogledih ni bila niti približno taka, kot nekoč, upam, da bo. Niti slišat nisem želela o čem drugem kot o angleški travici, cipresah, nekaj belega peska, enem rdečem javorju, in pa loncih na terasi. Jaz pa že ne bom suženj zemlje, sem bila trdno odločena. Ne rabim povedati, da mi je nerodno priznati, da bo potrebno spet uporabiti kliše – zarečenega kruha se največ poje.
Ob dolgih samotnih večerih, ko je bil mož v tujini, sem iz samega dolgčasa načrtovala, kako bo izgledal moj zelenjavni vrt, ker tega sem si pa zmeraj želela imeti, in pripeljalo me je na ta forum. Koliko pozitivno naravnanih ljudi, koliko nesebično razdane pomoči, in vse to brez prepiranja, brez pokroviteljstva. Priznam, da sem prebrala vse teme. Od prve do zadnje. In najbolj me je vleklo k vrtnicam. Dobro, sem si rekla, itak nimaš pojma, ampak všeč so mi le tiste hibridne čajevke. Samo one in nobene druge. A odprl se mi je popolnoma nov svet, ko ste začele zbirati naročila od Petroviča – čajevke, burbonke, kaj za vraga je to, pa noazete, in da dišijo? Ja, seveda dišijo, ampak po moje te punce malo pretiravajo. Kor da bi držal nos v parfumu, no, tole je malo za lase privlečeno. Kot bi me spodneslo na ledu sem požrla vse svoje dvome, ko sem prvič vtaknila nos, pa še to pozimi, v Boule de Neige. Pa ni deklarirana kot najbolj dišeča. Punce so imele prav! Poti nazaj ni bilo več.
Zamislite si, ko sem začela tečnariti možu, da naj se izogibajo mojih zaplat na novo posajenih petrovičk, pa da naj pri božji volji pazi, kje bodo vozili tlakovce, ko pa tam raste Louis XIV, in da ne vem, kako bomo delali fasado, ko pa gredo v marcu tja moje pastelno rumene lepotice. In da nočem imet tistega steklenega nadstreška pred vhodom, ker potem moja Lojzka (Louise Odier) ne bo mogla kam rasti….In da me je strah, da je nadstrešek za avtomobile preveč ur v senci, saj Pierre Ronsard ne mara biti toliko ur brez sonca…
Na začetku me je le zabodeno gledal, mi skoraj začel meriti temperaturo, in včasih plaho vprašal, če je z mano vse v redu. Do danes se je že navadil, da vsake toliko časa pride kak kosmato trnasto umazana pošiljka, iz katere teče, diši po zemlji in je prelepljena s selotejpom. Kaj smo pa danes nabavili, ponavadi vpraša, in niti ne verjamem, da ga kaj preveč zanima. Vem le to, da tudi če ga, tega ne bo priznal. Ampak tako vestno, kot on koplje jame, vozi gnoj, sadi, in nato zaliva, škropi, obtrguje liste, je pa skoraj neverjetno. Že večkrat je povedal – za razmišljanje, načrtovanje, in nabavo, ter finance, si zadolžena ti, ti najbolj veš, kaj »nama« bo všeč, jaz sem samo fizični delavec, in pri tem uživam. Ga bom nehala hvalit, da ne bo preveč.
Bere se banalno, a zame skrbi niso bile sladke, še več, ob večerih, ko nisem mogla spati, so mi misli divjale, kam, kako, kakšne opore, na katero gredo kaj, kaj gre zraven, ali bo dovolj prostora…. Obenem pa sem premlevala vse silne podatke, ki sem jih črpala iz nešteto spletnih strani, prelivale so se barve cvetov, sijaj zelenih listov, čutila sem trnje, ki so ga nosila stebla. Vrtnice niso le neke nepomembne rožice, za katere ni velike škode, če umrejo, zato se poskušam, še preden zasadiva lopato, informirati o vsem. Morda izpadem malce neumno s kakimi vprašanji, a verjamem, da mi želite z nasveti dobro.
Dela bo letos ogromno, tako z okolico hiše, kot s kopanjem lukenj za vrtnice, a skupaj z možem in z vašo podporo mi bo postopoma uspelo. Seznam mojih vrtnic je zame zastrašujoč, a le iz vidika bodočih žuljev od lopate. Nekatere so že pri meni, nekatere so še v prihajanju. Nekaj jih je pa še želenih. Se bo že našel prostor zanje. Na srečo vrtnice obožujeta tudi mama in tašča.
Namen imam ustvariti tematsko ločene grede s spremljevalnimi rastlinami. Zaenkrat grede še ne bodo fiksno oddeljene od zelenice, saj menim, da se mora nekaj vsesti v oko, in da lahko šele sčasoma ugotoviš, kaj je lepo. Vsekakor bodo tu nekoč, na tej mini naplati zemlje, potke iz peska, obdane s staranimi robniki, cela terasa bo kazala pridih starinskosti, ob vsem tem pa ne smem pozabiti na moj gartlc, zelenjavni vrt, v katerem je na robu že posajenih nekaj rumenih lepotic.
POLIANTA
Anna Maria de Montravel
Cecile Brunner White
Katharina Zeimet
Little White Pet
The Fairy
Marie Pavie
HIBRIDNE ČAJEVKE
Chartreuse de Parme
Paul Ricard
Kaiser Auguste Viktoria
Karen Blixen
Royal Philharmonic
Charles de Gaulle
Liparfum
Nill Blue
Duftrausch
Blackberry Nip
FLORIBUNDE
Elfe
Schneewittchen
Novalis
Heidi Klum
Schneewittchen
Tchaikovski
Pomponella
ANGLEŽINJE
Ambridge rose
Princess Alexandra of Kent
Scepter`d Isle
Heritage
St. Cecilia
The Pilgrim
Charlotte
Charles Darwin
Winchester Cathedral
Claire Austin
HYBRID MOYESII
Nevada
ALBE
Blanche de Belgique
DAMAŠČANKE
Mme Hardy
Le Ville de Bruxelles
HIBRIDNE PONAVLJALKE
Elisa Boëlle
Baronne Prevost
John Hopper
Mrs. John Laing
Pierre Notting
PORTLANDKE
Rose de Rescht
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
Blanc de Vibert
BENGALKE
Lous XIV
Paule Verdier
Hermosa
MAHOVNE
Blanche Moreau
Little Gem
BURBONKE
Boule de Neige
Mme Isaac Pierre
Deuil de Dr. Reynaud
Madame de Sevigne
Kronprinzessin Viktoria
Reveil
Mme Ernes Calvat
Louis Odier
Souvenir de la Malmaison bush
Madame Pierre Oger
GALKE
Comtese de Lacepede
Cardinal de Richeliu
Belle Isis
Belle sans Flatterie
HIBRIDNE RUGOZE/shrub
White Grootendorst
Henry Hudson
CENTIFOLIJE
Chapeau de Napoleon
LARGE FLOWERED CLIMBER
Pierre de Ronsard
SHRUB
Rhapsody in Blue
Artemis
Scented Carpet
Sally Holmes
RAMBLER
Bleu Magenta
Open Arms
CLIMBER
Chewpurplex
HYBRID HULTIHEMIA PERSICA
Eyes for You
Želim si še kako angleško vrtnico, seznam je skrit nekje na računalniku, da me ne proglasijo za fanatika.... Wink
1vrtnica je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 14:13
Krasno, Bobolino, kar potegnila me je tvoja zgodba. Sem si najprej rekla, da tako nimam časa in bom prebrala kasneje, a sem začela in potem seveda nisem odnehala.
Še enkrat dobrodošla, tokrat med predstavitvami rožnikov, saj naša si tako že kar nekaj časa. Vem, da bo tudi tvoj rožnik nekega dne kot v pravljici, saj drugače niti ne more biti, ko te vrtnice enkrat zasvojijo. Uživaj v njem, tako kot vsak od nas v svojem
Garden-ja je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 15:02
Tudi jaz sem te prebrala z veseljem. Tako doživeto si zapisala svoje spomine ob občutke, da se mi je zdelo, kot da sem te slišala pripovedovati. Brez skrbi, ime za rožnik bo prišlo ob doživljanju rožnika. Kar naenkrat te bo nekaj prešinilo in boš vedela, da je to to in da ne more biti nič drugega. In glede na to, da si šele na začetku, imaš za to še več kot dovolj časa, zaenkrat naj bo kar brez imena.
Naj ti bo delo v vrtu v zadovoljstvo, zato ne pretiravaj, stopaj z malimi koraki a zanesljivo. Delo na vrtu je lepo, dokler si zraven prepevamo ali žvižgamo, čim začnemo stiskati zobe, to ni več to.
Če je mož že zdaj tako priden, potem ne dvomim, da bo nekega dne tudi on navdušen nad vrtnicami. Včasih se zgodi, da se možje še bolj navdušijo kot žene in če moški postane obseden z vrtnicami, potem je ponavadi to še huje kot pri ženski. Very Happy
Glede tvojega seznama pa bi si dovolila nekaj popravkov, če dovoliš.
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
veljajo za portlandke.
Naj me kura brcne, če sem vedela, da obstaja bel sport J. Cartiera. Kje si ga pa dobila? Samo ne reči, da pri Petroviću. Laughing
Louis XIV
Paul Verdier
veljata za bengalke oz. za kitajske vrtnice.
Blanche Moreau
Little Gem
sta mahovni vrtnici.
Hermosa
velja za bengalko oz. kitajsko vrtnico.
Naj bodo vrtnice v veselje tebi in celi družini!
Poezija je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:28
Opa Bobolino, to pa je nekaj. Zajeten in zelo raznolik spisek vrtnic.
Najprej me je zbodlo, da rožnik nima imena, a popolnoma se strinjam z Garden-jo to ti bo prišlo samo od sebe in verjamem da takrat ne boš več hotela, da ostane brez imena. Potem bo šele dobil dušo.
Ko sem prebirala tvoj opis sem tudi jaz čisto noter padla in se stalno smehljala. Kako poznano mi je vse skupaj. Tudi jaz govorim po imenih, pazi ker tam raste ta in ta... Oni pa pojma nimajo kakšna sploh je Smile
Lepo, komaj čakam da ti začnejo rasti in cveteti, da jih boš lahko pokazala.
Tudi jaz imam White Jacques Cartier od Petrovića, upam da bo preživel.
Še nekaj: Ko boš končala s sajenjem 50 vrtnic verjetno ne boš hotela slišati za vrtnice 1 mesec, potem pa te bodo že klicale. Vsaj tako so mene. Uživaj vse faze in trenutke.
bobolino je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:39
mislim, da jih bom jaz še hotela videti, problem je le, ker verjetno mož mene ne bo več želel poznati.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:41
Bo, bo, brez skrbi. Pa ko bodo zacvetele, ga boš videla, kako se sklanja nad vrtnice.
Še nekaj sem pozabila zapisati - hvaležna sem ti, da si zapisala svoje dvome o tem, kako stare sorte (in zadnje čase tudi nekatere novejše) močno dišijo. Ker kdor ne poskusi, res ne verjame.
MarijaV je zapisala:
objavljeno: 25 Feb 2012 17:45
O, Bobolino, vse čestitke. Jaz pa še kar nekaj oklevam okoli vrtnic, malo je problem denar, malo pa tisto, dokler ne začneš, te ne vleče dalje. Se pa rada sladkam na vaših slikcah čudovitih vrtnic. Kot da jih še voham zraven. Ampak, bom tudi jaz začela.....
Voda je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 19:35
bobolino moram ti povedati, da si me zelo prijetno presenetila v zbiru tvojih dejanj, predvsem pri količini vrtnic. glede imena tvojega rožnika me nič ne moti, da ni definiran. vsak "obiskovalec" ga lahko poimenuje po svoje in celo ime vpiše v "spomen" knjigo o tvojem rožniku. čez čas je to prijetno branje in spomin na prijatelje. ugotavljam, da imaš dovolj moči, da vse to kar si zastavila, seveda poleg pomoči tvojega moškega izpelješ. tako je prav. lpvoda.
PS: pred vama je čudovito življenje.
Doli je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 19:51
Bobolino, čestitam. Vstopila si v Krasni novi svet, svet vrtnic.
TanjaTT je zapisala:
objavljeno: 26 Feb 2012
Ni lepšega trenutka,ko lahko v toplem, zgodnjepoletnem jutru stopiš na vrt in se sprehodiš med dišečimi grmi in ugotavljaš, kaj se je spremenilo od včeraj.....,takrat so pozabljene boleče, popraskane roke in boleč hrbet-več cvetja kot imaš,še več ga hočeš imeti,vonjati in občutiti.
Verjamem, da bo tudi pri tebi tako in vse čestitke za pogum in že opravljeno delo.
Upam, da boš svoje ljubljenke pridno fotografirala in jih tudi delila z nami.
Jamain je zapisala:
Objavljeno: 26 Feb 2012 19:31
bobolino, hvala ti za ta opis! popestrila si nam te zimske dneve, ko na vrtu bolj kot kaj drugega delajo škarje. zdaj sem se spet zares spomnila, zakaj me ne moti, da imam kljub rokavicam kdaj roke take, kot da bi se igrala z tremi jeznimi mačkami ...
Tvoja zbirka je zanimiva in ni klišejska, kar me zelo razveseljuje. Tako se veselim vsakič, ko kdo ugotovi (in to tudi pove), da je v vrtnicah še toliko več kot samo hibridne čajevke! Pa nič nimam proti njim, seveda, tudi moj vrt jih ima mnogo.
Tisti trenutek pa, ko prvič res zavohaš vrtnico, ostane z vsakim izmed nas. Lepo, da si ga delila z nami.
Muha je zapisala:
Objavljeno: 26 Feb 2012 19:42 Popravi/Izbriši to sporočilo
bobolino, užitek je bilo brati tvojo predstavitev. Ne samo vrtnice, tudi beseda ti lepo teče izpod peresa (pardon, tipk ).
Silva30 je zapisala:
Objavljeno: 27 Feb 2012 18:09
Bobolino vesela sem zate, da si se navdušila za vrtnice.
Hvala za tvojo iskreno izpoved.
Boš videla v kakšno veselje ti bodo že letos prvi cvetovi, ki dišijo, pišem iz lastnih izkušenj izpred dveh let.
Želim pa ti veliko uspeha in predvsem veselja ob skrbi za njihovo rast in cvetenje.
bobolino je zapisala:
Objavljeno: 27 Feb 2012 22:26
Silva, pri meni je lani že rastlo nekaj petrovič, bile so zdrave, celo sezono jih nisem škropila z ničemer drugim, razen s sredstvom proti ušem, tistim "naravnim" iz Plantelle. Morda zato, ker daleč naokoli nobena gospa ne goji vrtnic. Pravzaprav že zdaj vidim, kakšen frik bova spet izpadla - vsi okoli naju feštajo, počivajo, se sončijo, hodijo okoli, midva "tumla" pa komaj čakava, da prideva domov, se vrževa v trenirke, nadeneva rokavice, in rijeva po zemlji. Sosedje pa mislijo, da vsa nora. Kakor komu.
danes po službi sem tudi jaz odgrnila svoje vrtnice. Petrovičeve iz 2010, ki so bile prestavljene na začasno gredo, so prenesle v redu, tri vejice je odlomil sneg, in sem jih dala v vazo v vodo. Nimam izkušenj s podtikanjem. Jih bo potrebno obrezati, so kar zrastle.
ostale nizozemke so bile v zasipnici, in jih nisem podrobno pogledala, a nobena se mi ne zdi presušena, bom pa videla med vikendom, kako in kaj.
Vseeno sem se odločila, da poskušam na najini mini parceli tiste par 10m2 (no, mao več) že kar v štartu zasnovati tako, da bo vse skupaj malo zavito in ne bo oko takoj zaobjelo celotne zasaditve. Na ta račun bo manj zelenice, in manj košenja. (pa tudi več grabljanja).
Ura je že pozna, zato bom še kaj več napisala v prihodnjih dneh.
No, toliko za prvikrat, bom nadaljevala zvečer.
[/b]_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Rotijo me, naj jih dam na plano, da ostanejo vsaj tu, če so že odnesli toliko drugih spominov, s fotografijami vred. 10 zabeleženih let je šlo z njimi, zato je na meni, da poslkušam ustvariti in ohraniti vsaj tiste, ki še ostajajo v meni in tiste, ki se bodo še naredili.
Ne zamerite, da se bo spletnik gradil počasi, in da ga ne bo veliko razkritega. Delno zaradi zgoraj navedenega razloga, delno pa, ker sem po duši estet, in gradim in podiram, postavljam in spreminjam, tako dolgo, dokler se ne bom približala nečemu, kar bom lahko brezpogojno imenovala DOM.
In ne zamerite me ostale punce, če namenim stavek ali dva našim forumašicam, katerih vrtove sem že videla.
Voda, v tebi vidim največji navdih, gradiš že toliko desetletij, in navkljub nedokončanim kotičkom, iz vsakega centimetra veje skrivnostnost, ki vabi kot sirena, da prideš bližje, poduhaš, se dotakneš, čutiš. Vklopijo se vsi čuti, izostri se slika nečesa, kar še bo. Tebe imam v mislih, ko ustvarjam sama, ko imam roke umazane od peska in betona, razpraskane in boleče, trd hrbet in potno čelo. Vidim, kaj moram, in roke vedo, kaj je treba.
1vrtnica, ti zmeraj praviš, da pretiravam, a tvoj vrt je zame to, kar si predstavljam kot končno postajo mojega obiska na tem svetu. V hipu se odmisli vsa okolica, vse se postavi v pravo linijo, stvari, rastline in zrak je točno tam, kjer bi ga ustvaril nekdo, ki mu je dano, da ve, kaj počne. Vse kar je pri tebi, se čuti tako PRAV, in to želim nekoč doseči tudi sama.
no, naj začnem z zapisi, ki sem jih objavila na prejšnjem forumu, in sem jih uspela s pomočjo drage forumašice ohraniti. Naj vas popeljem na vrtiljak preteklosti, z upanjem, da boste z mano nadaljevali pot tudi v bodoče.
Objavljeno: 25 Feb 2012 13:52
Vem, da je nenavadno, da ne najdem imena našemu koščku zemlje, a priznam, da smo bili toliko časa zakopani v zidarijo, da za kupe blata, peska, ilovice, pa na kup nanošenih ostankov gradbenega materiala res nisem našla imena, ki bi zajel vse, kar bo nekoč nastalo, in kar se sedaj le še skriva v moji podzavesti in mi greje dušo.
Naj na začetku povem, da moja sanjska okolica hiše v vseh pogledih ni bila niti približno taka, kot nekoč, upam, da bo. Niti slišat nisem želela o čem drugem kot o angleški travici, cipresah, nekaj belega peska, enem rdečem javorju, in pa loncih na terasi. Jaz pa že ne bom suženj zemlje, sem bila trdno odločena. Ne rabim povedati, da mi je nerodno priznati, da bo potrebno spet uporabiti kliše – zarečenega kruha se največ poje.
Ob dolgih samotnih večerih, ko je bil mož v tujini, sem iz samega dolgčasa načrtovala, kako bo izgledal moj zelenjavni vrt, ker tega sem si pa zmeraj želela imeti, in pripeljalo me je na ta forum. Koliko pozitivno naravnanih ljudi, koliko nesebično razdane pomoči, in vse to brez prepiranja, brez pokroviteljstva. Priznam, da sem prebrala vse teme. Od prve do zadnje. In najbolj me je vleklo k vrtnicam. Dobro, sem si rekla, itak nimaš pojma, ampak všeč so mi le tiste hibridne čajevke. Samo one in nobene druge. A odprl se mi je popolnoma nov svet, ko ste začele zbirati naročila od Petroviča – čajevke, burbonke, kaj za vraga je to, pa noazete, in da dišijo? Ja, seveda dišijo, ampak po moje te punce malo pretiravajo. Kor da bi držal nos v parfumu, no, tole je malo za lase privlečeno. Kot bi me spodneslo na ledu sem požrla vse svoje dvome, ko sem prvič vtaknila nos, pa še to pozimi, v Boule de Neige. Pa ni deklarirana kot najbolj dišeča. Punce so imele prav! Poti nazaj ni bilo več.
Zamislite si, ko sem začela tečnariti možu, da naj se izogibajo mojih zaplat na novo posajenih petrovičk, pa da naj pri božji volji pazi, kje bodo vozili tlakovce, ko pa tam raste Louis XIV, in da ne vem, kako bomo delali fasado, ko pa gredo v marcu tja moje pastelno rumene lepotice. In da nočem imet tistega steklenega nadstreška pred vhodom, ker potem moja Lojzka (Louise Odier) ne bo mogla kam rasti….In da me je strah, da je nadstrešek za avtomobile preveč ur v senci, saj Pierre Ronsard ne mara biti toliko ur brez sonca…
Na začetku me je le zabodeno gledal, mi skoraj začel meriti temperaturo, in včasih plaho vprašal, če je z mano vse v redu. Do danes se je že navadil, da vsake toliko časa pride kak kosmato trnasto umazana pošiljka, iz katere teče, diši po zemlji in je prelepljena s selotejpom. Kaj smo pa danes nabavili, ponavadi vpraša, in niti ne verjamem, da ga kaj preveč zanima. Vem le to, da tudi če ga, tega ne bo priznal. Ampak tako vestno, kot on koplje jame, vozi gnoj, sadi, in nato zaliva, škropi, obtrguje liste, je pa skoraj neverjetno. Že večkrat je povedal – za razmišljanje, načrtovanje, in nabavo, ter finance, si zadolžena ti, ti najbolj veš, kaj »nama« bo všeč, jaz sem samo fizični delavec, in pri tem uživam. Ga bom nehala hvalit, da ne bo preveč.
Bere se banalno, a zame skrbi niso bile sladke, še več, ob večerih, ko nisem mogla spati, so mi misli divjale, kam, kako, kakšne opore, na katero gredo kaj, kaj gre zraven, ali bo dovolj prostora…. Obenem pa sem premlevala vse silne podatke, ki sem jih črpala iz nešteto spletnih strani, prelivale so se barve cvetov, sijaj zelenih listov, čutila sem trnje, ki so ga nosila stebla. Vrtnice niso le neke nepomembne rožice, za katere ni velike škode, če umrejo, zato se poskušam, še preden zasadiva lopato, informirati o vsem. Morda izpadem malce neumno s kakimi vprašanji, a verjamem, da mi želite z nasveti dobro.
Dela bo letos ogromno, tako z okolico hiše, kot s kopanjem lukenj za vrtnice, a skupaj z možem in z vašo podporo mi bo postopoma uspelo. Seznam mojih vrtnic je zame zastrašujoč, a le iz vidika bodočih žuljev od lopate. Nekatere so že pri meni, nekatere so še v prihajanju. Nekaj jih je pa še želenih. Se bo že našel prostor zanje. Na srečo vrtnice obožujeta tudi mama in tašča.
Namen imam ustvariti tematsko ločene grede s spremljevalnimi rastlinami. Zaenkrat grede še ne bodo fiksno oddeljene od zelenice, saj menim, da se mora nekaj vsesti v oko, in da lahko šele sčasoma ugotoviš, kaj je lepo. Vsekakor bodo tu nekoč, na tej mini naplati zemlje, potke iz peska, obdane s staranimi robniki, cela terasa bo kazala pridih starinskosti, ob vsem tem pa ne smem pozabiti na moj gartlc, zelenjavni vrt, v katerem je na robu že posajenih nekaj rumenih lepotic.
POLIANTA
Anna Maria de Montravel
Cecile Brunner White
Katharina Zeimet
Little White Pet
The Fairy
Marie Pavie
HIBRIDNE ČAJEVKE
Chartreuse de Parme
Paul Ricard
Kaiser Auguste Viktoria
Karen Blixen
Royal Philharmonic
Charles de Gaulle
Liparfum
Nill Blue
Duftrausch
Blackberry Nip
FLORIBUNDE
Elfe
Schneewittchen
Novalis
Heidi Klum
Schneewittchen
Tchaikovski
Pomponella
ANGLEŽINJE
Ambridge rose
Princess Alexandra of Kent
Scepter`d Isle
Heritage
St. Cecilia
The Pilgrim
Charlotte
Charles Darwin
Winchester Cathedral
Claire Austin
HYBRID MOYESII
Nevada
ALBE
Blanche de Belgique
DAMAŠČANKE
Mme Hardy
Le Ville de Bruxelles
HIBRIDNE PONAVLJALKE
Elisa Boëlle
Baronne Prevost
John Hopper
Mrs. John Laing
Pierre Notting
PORTLANDKE
Rose de Rescht
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
Blanc de Vibert
BENGALKE
Lous XIV
Paule Verdier
Hermosa
MAHOVNE
Blanche Moreau
Little Gem
BURBONKE
Boule de Neige
Mme Isaac Pierre
Deuil de Dr. Reynaud
Madame de Sevigne
Kronprinzessin Viktoria
Reveil
Mme Ernes Calvat
Louis Odier
Souvenir de la Malmaison bush
Madame Pierre Oger
GALKE
Comtese de Lacepede
Cardinal de Richeliu
Belle Isis
Belle sans Flatterie
HIBRIDNE RUGOZE/shrub
White Grootendorst
Henry Hudson
CENTIFOLIJE
Chapeau de Napoleon
LARGE FLOWERED CLIMBER
Pierre de Ronsard
SHRUB
Rhapsody in Blue
Artemis
Scented Carpet
Sally Holmes
RAMBLER
Bleu Magenta
Open Arms
CLIMBER
Chewpurplex
HYBRID HULTIHEMIA PERSICA
Eyes for You
Želim si še kako angleško vrtnico, seznam je skrit nekje na računalniku, da me ne proglasijo za fanatika.... Wink
1vrtnica je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 14:13
Krasno, Bobolino, kar potegnila me je tvoja zgodba. Sem si najprej rekla, da tako nimam časa in bom prebrala kasneje, a sem začela in potem seveda nisem odnehala.
Še enkrat dobrodošla, tokrat med predstavitvami rožnikov, saj naša si tako že kar nekaj časa. Vem, da bo tudi tvoj rožnik nekega dne kot v pravljici, saj drugače niti ne more biti, ko te vrtnice enkrat zasvojijo. Uživaj v njem, tako kot vsak od nas v svojem
Garden-ja je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 15:02
Tudi jaz sem te prebrala z veseljem. Tako doživeto si zapisala svoje spomine ob občutke, da se mi je zdelo, kot da sem te slišala pripovedovati. Brez skrbi, ime za rožnik bo prišlo ob doživljanju rožnika. Kar naenkrat te bo nekaj prešinilo in boš vedela, da je to to in da ne more biti nič drugega. In glede na to, da si šele na začetku, imaš za to še več kot dovolj časa, zaenkrat naj bo kar brez imena.
Naj ti bo delo v vrtu v zadovoljstvo, zato ne pretiravaj, stopaj z malimi koraki a zanesljivo. Delo na vrtu je lepo, dokler si zraven prepevamo ali žvižgamo, čim začnemo stiskati zobe, to ni več to.
Če je mož že zdaj tako priden, potem ne dvomim, da bo nekega dne tudi on navdušen nad vrtnicami. Včasih se zgodi, da se možje še bolj navdušijo kot žene in če moški postane obseden z vrtnicami, potem je ponavadi to še huje kot pri ženski. Very Happy
Glede tvojega seznama pa bi si dovolila nekaj popravkov, če dovoliš.
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
veljajo za portlandke.
Naj me kura brcne, če sem vedela, da obstaja bel sport J. Cartiera. Kje si ga pa dobila? Samo ne reči, da pri Petroviću. Laughing
Louis XIV
Paul Verdier
veljata za bengalke oz. za kitajske vrtnice.
Blanche Moreau
Little Gem
sta mahovni vrtnici.
Hermosa
velja za bengalko oz. kitajsko vrtnico.
Naj bodo vrtnice v veselje tebi in celi družini!
Poezija je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:28
Opa Bobolino, to pa je nekaj. Zajeten in zelo raznolik spisek vrtnic.
Najprej me je zbodlo, da rožnik nima imena, a popolnoma se strinjam z Garden-jo to ti bo prišlo samo od sebe in verjamem da takrat ne boš več hotela, da ostane brez imena. Potem bo šele dobil dušo.
Ko sem prebirala tvoj opis sem tudi jaz čisto noter padla in se stalno smehljala. Kako poznano mi je vse skupaj. Tudi jaz govorim po imenih, pazi ker tam raste ta in ta... Oni pa pojma nimajo kakšna sploh je Smile
Lepo, komaj čakam da ti začnejo rasti in cveteti, da jih boš lahko pokazala.
Tudi jaz imam White Jacques Cartier od Petrovića, upam da bo preživel.
Še nekaj: Ko boš končala s sajenjem 50 vrtnic verjetno ne boš hotela slišati za vrtnice 1 mesec, potem pa te bodo že klicale. Vsaj tako so mene. Uživaj vse faze in trenutke.
bobolino je napisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:39
mislim, da jih bom jaz še hotela videti, problem je le, ker verjetno mož mene ne bo več želel poznati.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 17:41
Bo, bo, brez skrbi. Pa ko bodo zacvetele, ga boš videla, kako se sklanja nad vrtnice.
Še nekaj sem pozabila zapisati - hvaležna sem ti, da si zapisala svoje dvome o tem, kako stare sorte (in zadnje čase tudi nekatere novejše) močno dišijo. Ker kdor ne poskusi, res ne verjame.
MarijaV je zapisala:
objavljeno: 25 Feb 2012 17:45
O, Bobolino, vse čestitke. Jaz pa še kar nekaj oklevam okoli vrtnic, malo je problem denar, malo pa tisto, dokler ne začneš, te ne vleče dalje. Se pa rada sladkam na vaših slikcah čudovitih vrtnic. Kot da jih še voham zraven. Ampak, bom tudi jaz začela.....
Voda je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 19:35
bobolino moram ti povedati, da si me zelo prijetno presenetila v zbiru tvojih dejanj, predvsem pri količini vrtnic. glede imena tvojega rožnika me nič ne moti, da ni definiran. vsak "obiskovalec" ga lahko poimenuje po svoje in celo ime vpiše v "spomen" knjigo o tvojem rožniku. čez čas je to prijetno branje in spomin na prijatelje. ugotavljam, da imaš dovolj moči, da vse to kar si zastavila, seveda poleg pomoči tvojega moškega izpelješ. tako je prav. lpvoda.
PS: pred vama je čudovito življenje.
Doli je zapisala:
Objavljeno: 25 Feb 2012 19:51
Bobolino, čestitam. Vstopila si v Krasni novi svet, svet vrtnic.
TanjaTT je zapisala:
objavljeno: 26 Feb 2012
Ni lepšega trenutka,ko lahko v toplem, zgodnjepoletnem jutru stopiš na vrt in se sprehodiš med dišečimi grmi in ugotavljaš, kaj se je spremenilo od včeraj.....,takrat so pozabljene boleče, popraskane roke in boleč hrbet-več cvetja kot imaš,še več ga hočeš imeti,vonjati in občutiti.
Verjamem, da bo tudi pri tebi tako in vse čestitke za pogum in že opravljeno delo.
Upam, da boš svoje ljubljenke pridno fotografirala in jih tudi delila z nami.
Jamain je zapisala:
Objavljeno: 26 Feb 2012 19:31
bobolino, hvala ti za ta opis! popestrila si nam te zimske dneve, ko na vrtu bolj kot kaj drugega delajo škarje. zdaj sem se spet zares spomnila, zakaj me ne moti, da imam kljub rokavicam kdaj roke take, kot da bi se igrala z tremi jeznimi mačkami ...
Tvoja zbirka je zanimiva in ni klišejska, kar me zelo razveseljuje. Tako se veselim vsakič, ko kdo ugotovi (in to tudi pove), da je v vrtnicah še toliko več kot samo hibridne čajevke! Pa nič nimam proti njim, seveda, tudi moj vrt jih ima mnogo.
Tisti trenutek pa, ko prvič res zavohaš vrtnico, ostane z vsakim izmed nas. Lepo, da si ga delila z nami.
Muha je zapisala:
Objavljeno: 26 Feb 2012 19:42 Popravi/Izbriši to sporočilo
bobolino, užitek je bilo brati tvojo predstavitev. Ne samo vrtnice, tudi beseda ti lepo teče izpod peresa (pardon, tipk ).
Silva30 je zapisala:
Objavljeno: 27 Feb 2012 18:09
Bobolino vesela sem zate, da si se navdušila za vrtnice.
Hvala za tvojo iskreno izpoved.
Boš videla v kakšno veselje ti bodo že letos prvi cvetovi, ki dišijo, pišem iz lastnih izkušenj izpred dveh let.
Želim pa ti veliko uspeha in predvsem veselja ob skrbi za njihovo rast in cvetenje.
bobolino je zapisala:
Objavljeno: 27 Feb 2012 22:26
Silva, pri meni je lani že rastlo nekaj petrovič, bile so zdrave, celo sezono jih nisem škropila z ničemer drugim, razen s sredstvom proti ušem, tistim "naravnim" iz Plantelle. Morda zato, ker daleč naokoli nobena gospa ne goji vrtnic. Pravzaprav že zdaj vidim, kakšen frik bova spet izpadla - vsi okoli naju feštajo, počivajo, se sončijo, hodijo okoli, midva "tumla" pa komaj čakava, da prideva domov, se vrževa v trenirke, nadeneva rokavice, in rijeva po zemlji. Sosedje pa mislijo, da vsa nora. Kakor komu.
danes po službi sem tudi jaz odgrnila svoje vrtnice. Petrovičeve iz 2010, ki so bile prestavljene na začasno gredo, so prenesle v redu, tri vejice je odlomil sneg, in sem jih dala v vazo v vodo. Nimam izkušenj s podtikanjem. Jih bo potrebno obrezati, so kar zrastle.
ostale nizozemke so bile v zasipnici, in jih nisem podrobno pogledala, a nobena se mi ne zdi presušena, bom pa videla med vikendom, kako in kaj.
Vseeno sem se odločila, da poskušam na najini mini parceli tiste par 10m2 (no, mao več) že kar v štartu zasnovati tako, da bo vse skupaj malo zavito in ne bo oko takoj zaobjelo celotne zasaditve. Na ta račun bo manj zelenice, in manj košenja. (pa tudi več grabljanja).
Ura je že pozna, zato bom še kaj več napisala v prihodnjih dneh.
No, toliko za prvikrat, bom nadaljevala zvečer.
[/b]_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Bobolino, nekje si napisala "bere se banalno". ni res. nič ni banalno, če si se lotila s tako vnemo in s premislekom. načrtom. pri vsem tem ustvarjanju okrog vrta in z rastlinami dozorevamo tudi mi ki jih načrtujemo, sadimo in negujemo. zaradi tega tudi večkrat presajamo, dopolnjujemo naše vrtove in so ti odraz našega čutenja narave, znanja o rastlinah in videnje lepega. vrtovi so naš odsev v čisti vodi. čakam nadaljevanje. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
nadaljujem s starimi zapisi:
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 29 Feb 2012 20:34
Bobolino, tvoja predstavitev me je prevzela, sem se zalotila da sem se kar smehljala med branjem tvoje predstavitve. Toliko različnih zgodb, rdeča nit pa je tako močna in skupna vsem ki smo vzljubili vrtnice.
Po eno strani ti skoraj zavidam, ker je tvoja parcela skoraj še nepopisan list, lahko si privoščiš da res vse začneš lepo od začetka, hkrati pa razumem tvojo skrb, da ne bo izpadlo tako kot sta si želela. Brez skrbi, delajta po notranjem občutku, vsedita se na različna mesta na parceli in opazujta okolico iz več zornih kotov. Ideje bodo prišle kar same od sebe, če pa se katera ne bo povsem posrečila - nič zato. Okolica vašega doma bo večno živa, v vsakem spreminjanju je poseben čar in ti lahko prinese neprecenljivo veselje. Naj te vrtnice razveseljujejo tako kot mene!
Tagetes je zapisala:
Objavljeno: 01 Mar 2012 09:28
Kako lepo.
Krasno opisano, doživeto, kar videvam vaju z možem, kako iščeta prostor za še kakšno trnjulčico. Naj vama uspevajo, več ljubezni kot jim daješ, več ti je vračajo. In ko se skloniš nad dišečim, lepo oblikovanim cvetom, so pozabljene strgane hlače, popraskane in popikane roke, boleč hrbet...
Pa v sezoni ne pozabi na kakšno fotko, da bomo vsaj na slikah spremljali to lepoto.
Darso je zapisala:
Objavljeno: 01 Mar 2012 13:22 citatom
Veliko sreče in užitkov ob gledanju in vohanju vrtnic. Naj vsak večer na terasi prinese spokojen mir in ves poplačan trud, ki si ga vložila v svoje delo. Zadovoljstvo je največje poplačilo samemu sebi in ni ga občutka, ki ti ga lahko nekdo da ali podari. Leta minevajo, rože pa rastejo in rastejo.... lp Darja
Bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 02 Mar 2012 20:20
hvala za vse lepe želje.
Ja, danes se je začelo. Tabula rasa ni več nepopisana.
Je bil mož cel teden odsoten, in po prihodu domov je rabil natanko pet minut, da je bil preoblečen v "delovne cote", z rokavicami na rokah in lopato ob sebi. Malo čudno je gledal tiste položene kamenčke, ki so nakazovali velikost gred, in vprašal, če se mi ne zdi, da so malo velike grede. Sem šla, in jih za deset centimetrov po robu zmanjšala! A nisem v redu, glavno, da je kompromis.
Na prvi gredi je odstranjena travna ruša, ki sva jo rezala na kocke in jo polagala na pripravljeno podlago tam, kjer bova potrebovala zelenico. Upam, da se bo prijela. Jutri dopoldne se bodo izkopale luknje za prvih 11 vrtnic. Luknje bo skopal mož, mene potem čaka, da jih napolnim s preperelim hlevskim gnojem, jih posadim, zalijem. Medtem, ko bo mož kopal luknje, bom jaz na naslednji gredi zasajala lopato v travno rušo, da bo potem mož to rušo odstranjeval in prestavljal. Morda se trava drugje ne bo prijela, a kocke so debele 10-15 cm, in mislim, da bo šlo. Upam, da uspeva skopati tudi posamezne luknje tam, kjer bodo rastle nekatere plezalke. Navajena sva delati usklajeno, kot tim, ko sva že oba utrujena, drug drugega spodbujava, in se smejiva svoji neumnosti, ko rijeva po zemlji, namesto, da bi počivala. Bom jutri poslikala in sproti ovekovečila najino delo.
Sem pa ugotovila , da vrtnic se pa res ne da vleči iz zasipnice s tankimi lateks rokavicami (ne vem, kaj mi je bilo), in so že pripravljene debele usnjene.
Zanima pa me, ali se lahko te sveže posajene vrtnice takoj poškropi z bakrenim pripravkom, ali je bolje malo počakati?
No, toliko za danes, v nedeljo zvečer bova itak imela roki dolgi do gležnjev, in pa preluknjane dlani ter razbolel hrbet. Vendar, punce....saj se splača, a ne!?
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 02 Mar 2012 20:38
Potem se ti drugič splača grede začrtat pol metra širše. Pa bo zadovoljen, ko jih boš zožala za 20 cm.
Seveda se splača. Jutri bo delovno, v nedeljo pa počivaj. Pa upajmo, da bo deževalo. Če ne bo, jih nujno dobro zalij.
S škropljenjem pa vseeno še malo počakaj. Jaz na novo posajenih sploh ne bi. Saj niti ne veš, če ti bodo obolevale, čisto lahko, da bodo popolnoma zdrave.
bobolino sem zapisala:
04 Mar 2012 17:48
oba utrujena, oba zadovoljna, jaz verjetno bolj, kot mož. Posajene so vse načrtovane vrtnice, tudi Ernest Calvat, ostalo jih je le še par za bledo pink gredo, in pa Eden88.
v pričakovanju pomladanske runde bom na kopanje lukenj za par dni pozabila, ne bom pa nehala razmišljati, kako zastaviti nove vrtnice.
Obenem sem tudi v zelenjavnem vrtu posadila česen in čebulo, korenček, peteršilj, malo zelene solate, prekrila s kopreno, vse to vmes med sajenjem. Na roke nama je šlo lepo sončno, a kar vetrovno vreme. Takega tempa človek ne bi mogel zdržati niti deset dni skupaj, a kak dan med vikendi se da.
Morda bi lahko naredila še kaj več, a sem bila včeraj za urco na obisku pri 1vrtnici...moram povedati, da slike, ki jih je naložila v predstavitvi svojega rožnika, niti približno ne pokažejo pravljice, ki jo ustvarja. Upam in želim, da se bom nekoč lahko približala...tiste potke iz kamenčkov zavite vodijo v neznano in vsakič odkrijejo kaj novega. Na majhnem prostoru ji je uspelo ustvariti podobe, ki se jih ne bi smeli sramovati tudi v kakem, za javnost odprtem, rožniku. Četudi grede spijo zimsko spanje, vseeno odkrivajo čar neponovljivega. Pa ona pravi, da še zdaleč ni končano!
sama trenutno ne upam razmišljati dalje od tega, kako razporediti vrtnice, vse ostale spremljevalne rastline bodo ob nje posajene po aprilskem navdihu.
1vrtnica je zapisala:
04 Mar 2012 19:28
Pridna si, Bobolino, le kako ti uspe vse to. Res imaš dosti energije.
Za spremljevalne rastline pa se ne sekiraj, saj če boš letos zastavila grede z glavnimi elementi in primarnimi rastlinami, boš naredila ogromno. Vse ostalo lahko dodajaš postopno, še prehitro se vse razraste.
Hvala za pohvale in obziren opis 'gred, ki spijo zimsko spanje'. V naravi so namreč to trenutno kupi odmrlih lanskih rastlin, ki jih še nisem odstranila, obljubim pa, da bo ob tvojem naslednjem obisku že bolje in mi ne bo več treba biti nerodno. Pa ne zato, ker te tako dolgo ne bi bilo na obisk!
matejaSG je zapisala:
Objavljeno: 04 Mar 2012 22:49
Bobolino, pridna si bila kot le kaj! Upam da te jutri ne bo preveč križ bolel, pa tudi če bo, je bilo vredno truda. Vikendi so pač tisti, ko imamo čas za takšne podvige, saj vem kako je če si skoraj cel dan v službi. Ko bomo pa v penziji in bi si lahko takšne akcije prihranili, nas bo pa tako in tako bolelo vse s križem vred. Pa kaj zato, glavno je zadovoljstvo če je delo dobro opravljeno - a ne?
bobolino je zapisala:
Objavljeno: 06 Mar 2012 19:25
javljam, da utrujenosti ni bilo kake preveč velike, no malo....
sem si pa vzela včeraj čas in listala po starih "cvetličnih" revijah, ki datirajo celo do leta 1999, da se mi je nazadnje že mešalo od vseh slik mešanih zasaditev...
sistematično sem si izpisovala rastline v takih gredah, in kdaj približno cvetijo, vsekakor se moram še bolj poglobiti.
Ker vrtnic ne mislim sadit na pregosto, razmišljam, da bi vmes dala tudi kake cvetoče grmičke, ki cvetijo prej ali kasneje, dokler pa ne "pogruntam" sistema, oziroma do jeseni, bi bilo več enoletnic, kot trajnic ali čebulic.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 06 Mar 2012 19:48
Seveda lahko tudi grmičke samo prekalkuliraj, da ne bodo potem, ko odrastejo, v napoto. Drugače pa čimveč listaj. Lahko si ogledaš tudi online katalog vrtnarije Golob Klančič, tam tudi dobiš veliko idej.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 22 Mar 2012 20:28
malo sem žalostna, ker vsaj kak mesec ne bom mogla riti po zemlji....zdravstveno stanje ne bo dopuščalo. Luknje pridno sproti koplje mož, četudi je dosti drugega dela po parceli. Usklajujeva vse, od polaganja robnikov, lepljenja stiroporja, dvigovanja travne ruše in prestavljanja le-te, pa malo štihanja je vmes, pa zalivanja pikirančkov, pa sejanja enoletnic, spravljanja cipres k življenju (po moje bodo šle k vragu, zima jim je, sadikam, dala vetra).
daleč nekam v podzavest tlačim poletno podobo mojih rožnih gred, saj bodo verjetno napol gole. Sem se zavestno odločila, da se najprej naredi struktura. Sicer sem vklopila vse razpoložljive celice potrpljenja, ker ne samo, da bi sadila vrtnice, cvetlice, grme, bi sadila še sadno drevje in jagodičevje. dokler ne bi bila popolna suša v denarnici. Malo heca, no....ne jemljite me resno.
bom pa pikirance zelenjave bolj ujčkala, pa moža gledala pod prste, pa seveda ujčkala tudi njega in sina.
zdaj pa malo resnosti- spremljam vaše razprave o novih nabavah vrtnic.Če bi lahko cvetenje raztegnil na obdobje od aprila do oktobra, bi moje grede krasile le te lepotice. In seveda, če bi imela na razpolago veliiiiiiiiiko prostora. Tako pa je sedaj osnovno število in izbor končan, dodajala pa bom vrtnice, ki mi bodo res ogrele dušo. Pravzaprav je res osvobajajoče brskati po spletnih straneh in shranjevati linke do željenih vrtnic, čeprav se seznam nenormalno daljša. Zmorem pa spisek tudi krajšati (za kak dan ali dva).
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 22 Mar 2012 20:54
Bobolino. lepo počasi, nič ne bo ušlo. Kot vidim, bo še preveč prišlo za prvo sezono. Jaz tudi še nimam prav nobenih spremljevalnih rastlin, pa si ne belim glave. Ker potem to ni več tak užitek, je samo ''moraš''. In če si zadaš preveč naenkrat v prekratkem času to ni več to. Vse se mora dogajati bolj igraje, da imaš možnost žvižgati zraven. Saj veš kaj mislim. Zmernost je prava. Saj lahko so večji posegi, ampak potem je boljše malo počivati, saj je predvsem kopanje lukenj huda reč. Ne vem kako je z vašo zemljo, a pri nas za eno luknjo napolnim 2 karjole, zemlja je zelo zbita.
In tudi letos ne boš imela golih gredic. Nisem verjela dokler na lastne oči nisem videla koliko naredijo nekatere vrtnice že prvo sezono. Ne samo rasti, tudi ponavljajočega cvetenja. Torej saj bo, vse bo.
lovor je zapisal:
Objavljeno: 23 Mar 2012 11:45
Ne vem, ali je intenzivno vrtnarjenje razlog, da bobolino potrebuje dober mesec počitka od takega dela. Je pa dejstvo, da pri hobi vrtnarjenju pogosto prihaja do nezmernosti zaradi precenjevanja zmožnosti lastnega telesa in podcenjevanja možnosti poškodb in okvar. Pa ne mislim le nedolžnih muskelfibrov ali pardnevnega lumbaga ipd.
Govorim tudi iz lastnih izkušenj. Jaz sem pred dnevi kak teden sadil svojih 35 vrtnic iz zasipa na stalno. Čeprav se niti ne držim priporočila, naj bi sadilne jame merile vsaj 1/2 metra v vsako smer ( in navadno pogoljufam za kakih 10 cm), je krampanje v pretežno zbito ilovico in potem zamenjevanje prsti itd. opravilo, ki me, odkrito rečeno, precej zmaha. Predvsem roke.
In potem so predvsem ponoči problemi zaradi utesnitve živca medijanusa v zapestju- sindrom karpalnega tunela z bolečinami, mravljinci, moteno občutljivostjo v smeri palca, kazalca, sredinca. In četudi si pomagam s fiziterapevtskimi metodami, lekadolom, celo diuretikom, se zadeva umiri šele kake 3 dni potem, ko z delom na vrtu neham.
Evo, me zanima, če ima še kdo to težavo, ki je mene zdaj z vrtnicami doletela drugič v življenju- prvo je bilo zasajanje okrasnega in sadnega vrta z drevnino?
p.s. bolbolino seveda zaželim dobro okrevanje.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 14:02
Lovor, da bi zaradi kopanja lukenj za vrtnice dobil tako hude poškodbe, dvomim, verjetno so samo spravile na dan težave, ki jih sicer že imaš od prej. Tudi tebi čimveč zdravja.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 14:51
joj, seveda ne gre pri mojem zdravju za to - grem na operacijo žolča. In četudi imam po prometni nesreči vkleščene živce v hrbtenici, se z vajami stanje tako normalizira, da se da normalno vrtnarit. Kdor me bolje pozna, ve, da sem službeno čez dan odsotna 12 ur in mi kopanje po zemlji pomeni relaksacijo, počitek. Je pa res, da tista težja fizična dela opravlja mož, kako štihanje, vožnja samokolnice ali kaj podobnega pa tudi meni leži.
vsekakor meni vrt pomeni toliko, da kdaj tudi "požrem" boleč hrbet, razpraskane roke, umazana oblačila in boleča kolena. Je duša potem tako mirna, da nadomesti vsa zdravila.
Mene ob obrezovanju fajn boli hrbet ampak to je spet zato, ker sem si ga sfentala prej ob gradnji hiše in vlačenju vsega kamenja in skal. Pa ramo mi včasih mrtviči ampak ne z vrtnicami, ob plavanju.
Jamain je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 18:47
lovor, moj mož si je take iste težave z roko nakopal, ko je 10 metrov nesel en velik star televizor in potreboval je več kot eno leto, da se je zadeva uredila, tako da se mi nič čudno ne zdi, da se ti to zgodi po kopanju. Emšo pri tem vejetno tudi pomaga, ampak kaj moremo, ne? Moj mož je v tem smislu poskusil skoraj vse, od krem do zdravil v tabletah, infrardeče lučke itd., na koncu pa mu je dejansko pomagala šiatsu masaža. Če imaš kje kakega mojstra blizu, ti toplo priporočam.
Bobolino, ti pa kar mirno okrevaj po operaciji! Obema seveda veliko zdravja!
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 21:34 Naslov sporočila: Odgovori s citatom
Hitro okrevanje ti želim, da boš spet v formi, ko te bodo vrtnice potrebovale
glede bolečih in otrdelih rok in prstov pa-jaz pravim-klin se s klinom izbija-
pred dvemi leti sem imela velike težave z roko in ramo, od novembra do marca, ko sem spet poprijela za vile in motiko,so težave izginile ,zjutraj kar težko razprem vse prste na desni roki ,zvečer pa delajo kot novi
Kaj hočemo, nekaj je na emšo-tu,nekaj smo si pa pridobili tudi s pretiravanjem,včasih,pa kaj ko ne gre drugače oz nočemo, da gre drugače.
Tagetes je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 21:35
Kot prvo, Bobolino, želim ti vse dobro in čimprej okrevaj.
Kar se pa tiče različnih bolečih sklepov in mišic pa smo verjetno vsi z "zelenimi prsti" malce razboleni ( pa še EMŠO zraven ), ampak včasih pomislim, kakšni bi šele bili, če se ne bi toliko gibali.
MarijaV je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 22:11
Ja, boli, vsako leto malo bolj. Kaj češ, malo pomaga tudi emšo. Ampak občutek, da je delo opravljeno, odtehta vse. Tudi sama čez dan dostikrat pretiravam tako, da sem zvečer čisto zmahana...
Bobolino, hitro okrevanje ti tudi jaz želim.
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 24 Mar 2012 22:52
Veš Bobolino, jaz sem naprimer danes od devetih zjutraj do šestih zvečer bila na nogah, na kolenih, z vilami, motiko, škropilko pri mojih vrtnicah. Samo za pripravo kosila in en kafe sem si vmes odpočila, pa še tega časa mi je bilo škoda. Pa sem na koncu, ko me je že pošteno bolel hrbet razmišljala - kako pa bom lahko skrbela za toliko rož ko bom starejša???
Če me že zdaj vse boli, kako bo pa čez 20 let - upam da jih dočakam!?
Rešitev bi lahko bila najem vrtnarja - ni slaba ideja a ne?
Ampak če se postavim na realna tla bo moja penzija verjetno premajhna za take hece, vsaj zdaj tako kaže ta naša zakonodaja. sad
Bomo že kako, bomo imeli pa več časa in opravljali takšna opravila malo po malo, vsak dan nekaj.
Hiti počasi, boš videla kako je lahko čakanje sladko.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 08:14
Pred dnevi sem za začetek pričela urejat "pastelno" gredico. To je ozka gredica ob robu vrta, kamor sem posadila nekaj pastelno rumenih in amber vrtnic. 5 ali šest jih je, vmes pa se dodala (zaenkrat) nekaj sadik različne mačje mete, v ozadju bledo viola gladiole, spredaj nekaj malega blazinastih sadik, tudi v viola barvi, na ostale enoletnice in kako trajnico pa še čakam, da zrastejo v plastenkah. Nisem si mogla kaj, da ne bi vmes dala tudi rožmarina, ker mi tako lepo diši. Seveda ta ne bo za jest, če bi sličajno morala škropiti. Poskusila bom uskladiti različne čase cvetenja.
To je bolj taka testna gredica, ki mi ne bo zamerila začetniških napak.
Sem se pa odločila,da letos ne bom preventivno škropila z bakrom. Nekaj zaradi tega, ker sem pri nekaterih vrtnicah zamudila, in so že brstele, v veliki meri pa zaradi eksperimenta - da ugotovim, če jih bo zmatralo. Kot že rečeno, lanske petrovičke nisem škropila z ničemer, in ni bilo težav, razen sončnega ožiga, ki sem ga po pomoti skoraj zamenjala s pegavostjo.
Druga greda, kjer bodo prevladovale temno pink vrtnice, je delno že zasajena, za prihajajoče vrtnice pa so že skopane luknje. Ker je zemlja na tem delu spodaj zelo zbita, jo bo mož danes še orng prekopal ( bolj razbijal s krampom), na vrh a pride nasuta sveža zemlja - mešanica vrtne zemlje, šote, peska in nekaj biogrene. Hvala bogu je včeraj podnevi in še potem enkrat zvečer rahlo deževalo, da mu bo vsaj malo olajšalo delo.
Na tretji gredi bodo prevladovale nežno pink, jaz jim pravim porcelanaste vrtnice. Tu je sonce le dopoldne, čeprav je svetlobe na pretek. Pa da ne boste mislili, da so to neke enormne grede, seveda ne. Ker se res bojim prenasičenosti, se bom poskušala držati priporočenih razdalj med rastlinami. Tu letos spremljevalne rastline ne bodo zasajene v neki veliki količini, verjetno se bom le poslužila tistih semen enoletnic, ki jih prodajajo v Hoferju ali Lidlu (če jih bom še dobila), to pa zato, ker je ta greda ob hiši in se bo delala fasada. Raje prazna greda, kot pohojena. No, ker jo bomo delali sami, bom lažje nadzirala morebitno tacanje....kot psa učim, da se ne hodi po vrtu in gredah, tako bom morala moške...
Ostane pa še največja, kar glomazna greda, zalomljena pod kotom 45 stopinj, meri 10m v eno in kake 10 m v drugo stran, poteka ob robu parcele. Tu pa se bom osredotočila, da najprej do konca zasadiva en krak, en pa bo urejen v prihodnosti, ko bom izbirala lepotice ne po trenutnem navdihu, ampak bom res poskušala najti tiste vrtnice, ki si jih bom res želela, morda kako res redko ipd.
Zavedam se, da bo tale april zame res omejen, ker ne bom mogla brskati po zemlji, a že pripravljam možu načrt, kje naj skoplje luknje, kako naj meša zemljo, kako pa se vrtnica posadi, pa tako že ve.
Bo pa zame, kot pravite, več časa, da se poučim o karakteristikah spremljevalnih rastlin, kdaj katera cveti, kako dolgo. Imam še cel kup starih revij o rastlinah, imam internet in forum, kjer ste vse ve, ki ste mi pomagale v sebi najti tisto, kar me pomirja.
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 16:18
bobolino, prav predstavljam si ta tvoj vrt v nastajanju. Čas, ki si ga boš prisiljena vzeti za premislek, ti bo gotovo prišparal veliko napak, ki smo jih mi zaletavi morali reševati ali pa jih še prenašamo. Naj ti gre vse po načrtih!
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 17:33
Bobolino, neverjetno pridna si, res te je treba pohvalit. Tudi načrtovanje je že takoj na vrhunskem nivoju. Pa moža izrecno pohvali, njemu gre tudi ogromna zasluga.
dašabina je zapisala:
Objavljeno: 23 Jun 2012 23:15
Bobolino, spisek tako dolg, kje pa so fotografije? Saj vidiš, ena se danes "pase" po rožnikih.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 24 Jun 2012 06:09
slikam, slikam, a za vse napisati si moram vzeti čas. Je treba še kaj pustiti za zimske večere.
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 26 Jun 2012 22:20
Bobolino je pridna in aktivna glede vrtnic, to lahko potrdim jaz, sva večkrat v stiku. Neutrudno išče izbrane sorte ki bi jih imela rada ob sebi, hkrati pa skrbno načrtuje kako dobro izkoristiti prostor ki ga ima na razpolago.
A ne Bobolino, da imam prav?
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 27 Jun 2012 08:41
za tiste malo kvadratov na voljo je treba res čarati, da spraviš željeno tja, kjer bi rad, da vse to raste.
Rene je zapisala:
Objavljeno: 01 Jul 2012 17:31
Branje teh strani sem pa imela danes za popoldansko siesto. Zgodilo se je tako, kot bi odprla dobro knjigo in ne mogla končati dokler nisem na zadnji strani.
Bobolino tako prisrčno si opisala svoje misli in potek del, da sem se res počutila kot bi sedeli v senci krošnje starega oreha in prijetno klepetali o teh naših malih obsesijah.
Res ti želim veliko prijetnih trenutkov na sprehodih po teh tvojih zavitih belih potkah. Pa tudi če še niso dokončane vidim, da imaš sposobnost že zdaj sprehajati se po njih.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 15:44
Vidim, da slike res šparaš za zimo,a mene vseeno zanima kako izgleda Mme de sevigne,koliko je zrastla in kako raste, v višino ali bolj v širino, pa če ti je kaj cvetela in če diši ?Imam jo v jesenskem naročilu in premlevam,kam bi jo dala,pa vseeno nam privošči kakšno slikco .
lp
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 16:04
tanja, res šparam.
Predvsem zato, ker sem sicer tekom leta slikala te mini grmičke in potem njihove posamezne cvetove, nisem pa slikala z ozadjem, in ne morem povezati grma s cvetom, ve pa ste zahtevne in želite poimenovanje, a ne.. Confused Very Happy
če pa že imam vse v glavi, pa potem nimam časa takoj it nalagat slik na računalnik, pa se mi vse zabrklja...sami izgovori...ampak kaj pričakovati od novogradnje, kjer je okolica še v razsulu...razen če dodam še kako sliko ali dve zelenjavnega vrta pa paradižnikov in buč pretep
Mme je zrastla kak meter v višino, veja ali dve, cvet je bil en, je majhen, podoben tistim od Isaaca Perreira, le da svetlejši, a temnejši od njegovega brata Ernesta Calvata.
glede vonja je pa tako, dopoldne vrtnice pri meni ful dišijo, popoldne oz. proti večeru izgubijo svojo moč.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 16:18
Hvala ti vseeno,ko bo konec sezone,tam nekje oktobra, te bom še enkrat povprašala, da vidim, če bo še kaj naredila.
Glede tega slikanja pa,ja, včasih je res zoprno,ko gledaš slike na rač in ne veš kaj gledaš oz kam bi kam spadalo, je dobro, da si narediš eno zaporedje, se pravi, slikaš cvet,cvet in grm in potem samo grm in ne preveč naenkrat, pa bo.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 15:04
tanjaTT, Mme de Sevigne se ni premaknila nikamor naprej od tistih dveh vej na enem metru. Pa tudi cvetela ni, zamešala sem jo s sosednjo Deuil de Dr. Reynaud. Sicer ji dam še možnost drugo leto, bom videla, kaj bo naredila spomladi, če ne, pa gre ven na gredo in jo bom gojila v obliki grma.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 16:02
Kot da bi mi brala misli,ravno v tem času,ko nekaj prekopavam in pravzaprav delam mesta za nove prihajajoče,se veliko ukvarjam z MDS in seveda tudi ostalimi in sicer kam naj jo (jih) posadim, da bo najbolj prav, da ne bo kasnejšega kopanja in premetavanj, ker,rada bi jo imela v bližini,ker diši, ne vem pa, kakšne dimenzije bo zavzela,ker je od tega odvisno mesto, ki ji ga namenim,poleg tega, sklepam, da je kot MIP bolj žejna( ko sem začela MIP kar redno zalivati,je le naredila nekaj 0.5 m dolgih poganjkov) in moram upoštevati tudi to. Danes sem jo ponovno gledala na netu, je pa čudovita, mogoče še bolj kot MIP.
Če ti ne gre prav visoko- jaz bi jo pustila še eno leto- potem pa mogoče zraven posadila kaj drugega, ki bi šlo v višino,kakšno, za katero si sigurna, da bo rastla gor.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 16:07
saj pravim, posajena je ob Deuil de Dr. Reynaud, tudi burbonko, a skoraj neznanko pri nas, in ne vem, kako bo rasla. Po obliki svetov je skoraj identična MIP. Ta pa je naredila daljše tri veje in je tudi cvetela.
1vrtnica je zapisala:
Objavljeno: 22 Jan 2013 12:50
Bobolino, nekje si napisala, da boš mogoče pozimi, ko bo kaj več časa, pokazala tudi kakšno sliko tvojega nastajajočega vrta. Je trenutek že primeren za našo radovednost?
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 07 Apr 2013 19:42
Vem. Obljubila sem. In obljube ne izpolnila. Se mi je že zgodilo, in verjamem, da sem s tem tudi koga prizadela, razjezila, in nehote dosegla, da si je kdo ustvaril napačno mnenje....
Bili so trenutki, minute, ali celo ure, ko bi bilo v teh dolgih mesecih, ko je bil mož v tujini, celo možno v miru zapisati nek post in nametati skupaj nekaj dovolj verodostojnih besed, ki bi zadostili našim apetitom po vsrkavanju povezanih črk, in bi nam iz nekih skritih celic celo za hip dovolile vonjati oddaljene, a dobro poznane vonje. Priložen kalejdoskop barv bi nas omamil in razblinil to duhamorno sivino, ki je skozi zimske mesece neumorno zapolnjeval našo bit.
A kot moj rožnik še do danes ni dobil imena, tako mojim besedam še ni bilo namenjeno, da zaživijo izpod mojega peresa. Verjemite pa, da so bile te kraljice v mojem srcu vso to sivo obdobje praznine, ko sem samevala tako v duši, kot fizično. Še na starega leta večer sem bila v družbi opisov vaših rožnikov, in v 2013 vstopila v barvah, nič žalostna.
Mi bo oproščeno, če povem, da je število lepotic naraslo na okoli 80? In da je bilo potrebno skozi zimo popolnoma na novo zasnovati čisto vse? Pa res čisto vse? In da je naša parcela še vedno delno gradbišče, in bom zaradi izdelave fasade nekaj rastlin primorana dati začasno v lonce? Torej ni kaj pokazati, razen napol praznih gred? Ter da sem še sedaj brez tapravih označevalnih tablic, in me je 'sram' priznati, da med to puščobo kraljujejo rumene, sicer kolikor je možno čim nižje zapičene, plastične označevalne tablice, popisane s svinčnikom?
In hitim, resnično hitim. Danes je bil prvi primeren dan, ko se je bilo možno lotiti čiščenja gredic. Z možem sva porezala vse trajnice, očistila zeliščno gredico, obrezala sem posajene vrtnice, izkopala tiste iz zasipnice, in presrečna ugotovila, da nobena ni pomrznila. Prav nobena! Jeseni sem s smrečjem zaščitila le angležinje, za ostale je zmanjkalo časa, in pošteno povedano, tudi volje. V teh dneh jih pognojim, poškropim z bakrom, okopljem, in pripravljene bodo, da zasijejo in ogrejejo srce!
vodenka je zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 09:52
Bobolino saj znaš tako lepo napisat da si med branjem ustvarim sliko tudi meni se to dogajajo podobne napake samo da jaz jih ne napišem bolj predavam na glas eni to razumejo drugi te pa gledajo kot nebeško čudo.
tanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 12:40
Ojla,ravno zato je moja MDS pristala v loncu-deloma zato,ker je na mestu,kjer naj bi bila,potrebno narediti še majhen zid,deloma zato, ker bom sproti videla kako se bo razvijala.Deula še nisem nabavila Sad ,ga pa nameravam jeseni,sploh pa je s tem umeščanjem na pravo mesto križ Rolling Eyes ,ker se vsaka v določenih pogojih obnaša po svoje,če noče rasti, pač ne rase, ne glede kaj piše v karaketristikah in obratno.Zelo me je razočarala Gloire de Dijon, ki je že 3 leta pritlikavec in verjetno bom obupala nad njo-žal,pa še kakšen primer bi našla. Sad ,sploh pa mi je ta strategija sajenja v lonce kar pametna, ker tako lahko oceniš potenciale,ki jih ima sadika-seveda mora biti lonec dovolj velik-tako sem lani naredila z Sombreuil, Constance Spry in Giardino in ker so že v loncih naredile po 2 m velike veje,sem jih letos bolj korajžno presadila na stalno mesto.
Zato ,če še nimaš pripravljenega in odobrenega mesta, kar v lonce z njimi,nič ne izgubiš,razen tega, da ostanejo grede prazne do jeseni, ko pa že vidiš, kaj bo iz sadike nastalo.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 13:22
Tanja, časa za organiziranje je bilo dovolj, pritoževanja mojega sina, da nima kam žoge brcnit, pa tudi. A se ne oziram toliko na to. Sin odrašča, nogometno igrišče je blizu, moje lepotice pa so prirasle srcu tudi mojemu možu. To, da je ob meni, ko urejam gredice, in se pridruži brez pritoževanja, ter brez godrnjanja koplje luknjo na luknjo, je zame bogastvo, ki ga noben denar ne more nadomestiti.
TU SE ZAKLJUČUJEJO STARI ZAPISI, naj novo temo začnem s seznamom trenutno rastočih lepotic pri meni._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 29 Feb 2012 20:34
Bobolino, tvoja predstavitev me je prevzela, sem se zalotila da sem se kar smehljala med branjem tvoje predstavitve. Toliko različnih zgodb, rdeča nit pa je tako močna in skupna vsem ki smo vzljubili vrtnice.
Po eno strani ti skoraj zavidam, ker je tvoja parcela skoraj še nepopisan list, lahko si privoščiš da res vse začneš lepo od začetka, hkrati pa razumem tvojo skrb, da ne bo izpadlo tako kot sta si želela. Brez skrbi, delajta po notranjem občutku, vsedita se na različna mesta na parceli in opazujta okolico iz več zornih kotov. Ideje bodo prišle kar same od sebe, če pa se katera ne bo povsem posrečila - nič zato. Okolica vašega doma bo večno živa, v vsakem spreminjanju je poseben čar in ti lahko prinese neprecenljivo veselje. Naj te vrtnice razveseljujejo tako kot mene!
Tagetes je zapisala:
Objavljeno: 01 Mar 2012 09:28
Kako lepo.
Krasno opisano, doživeto, kar videvam vaju z možem, kako iščeta prostor za še kakšno trnjulčico. Naj vama uspevajo, več ljubezni kot jim daješ, več ti je vračajo. In ko se skloniš nad dišečim, lepo oblikovanim cvetom, so pozabljene strgane hlače, popraskane in popikane roke, boleč hrbet...
Pa v sezoni ne pozabi na kakšno fotko, da bomo vsaj na slikah spremljali to lepoto.
Darso je zapisala:
Objavljeno: 01 Mar 2012 13:22 citatom
Veliko sreče in užitkov ob gledanju in vohanju vrtnic. Naj vsak večer na terasi prinese spokojen mir in ves poplačan trud, ki si ga vložila v svoje delo. Zadovoljstvo je največje poplačilo samemu sebi in ni ga občutka, ki ti ga lahko nekdo da ali podari. Leta minevajo, rože pa rastejo in rastejo.... lp Darja
Bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 02 Mar 2012 20:20
hvala za vse lepe želje.
Ja, danes se je začelo. Tabula rasa ni več nepopisana.
Je bil mož cel teden odsoten, in po prihodu domov je rabil natanko pet minut, da je bil preoblečen v "delovne cote", z rokavicami na rokah in lopato ob sebi. Malo čudno je gledal tiste položene kamenčke, ki so nakazovali velikost gred, in vprašal, če se mi ne zdi, da so malo velike grede. Sem šla, in jih za deset centimetrov po robu zmanjšala! A nisem v redu, glavno, da je kompromis.
Na prvi gredi je odstranjena travna ruša, ki sva jo rezala na kocke in jo polagala na pripravljeno podlago tam, kjer bova potrebovala zelenico. Upam, da se bo prijela. Jutri dopoldne se bodo izkopale luknje za prvih 11 vrtnic. Luknje bo skopal mož, mene potem čaka, da jih napolnim s preperelim hlevskim gnojem, jih posadim, zalijem. Medtem, ko bo mož kopal luknje, bom jaz na naslednji gredi zasajala lopato v travno rušo, da bo potem mož to rušo odstranjeval in prestavljal. Morda se trava drugje ne bo prijela, a kocke so debele 10-15 cm, in mislim, da bo šlo. Upam, da uspeva skopati tudi posamezne luknje tam, kjer bodo rastle nekatere plezalke. Navajena sva delati usklajeno, kot tim, ko sva že oba utrujena, drug drugega spodbujava, in se smejiva svoji neumnosti, ko rijeva po zemlji, namesto, da bi počivala. Bom jutri poslikala in sproti ovekovečila najino delo.
Sem pa ugotovila , da vrtnic se pa res ne da vleči iz zasipnice s tankimi lateks rokavicami (ne vem, kaj mi je bilo), in so že pripravljene debele usnjene.
Zanima pa me, ali se lahko te sveže posajene vrtnice takoj poškropi z bakrenim pripravkom, ali je bolje malo počakati?
No, toliko za danes, v nedeljo zvečer bova itak imela roki dolgi do gležnjev, in pa preluknjane dlani ter razbolel hrbet. Vendar, punce....saj se splača, a ne!?
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 02 Mar 2012 20:38
Potem se ti drugič splača grede začrtat pol metra širše. Pa bo zadovoljen, ko jih boš zožala za 20 cm.
Seveda se splača. Jutri bo delovno, v nedeljo pa počivaj. Pa upajmo, da bo deževalo. Če ne bo, jih nujno dobro zalij.
S škropljenjem pa vseeno še malo počakaj. Jaz na novo posajenih sploh ne bi. Saj niti ne veš, če ti bodo obolevale, čisto lahko, da bodo popolnoma zdrave.
bobolino sem zapisala:
04 Mar 2012 17:48
oba utrujena, oba zadovoljna, jaz verjetno bolj, kot mož. Posajene so vse načrtovane vrtnice, tudi Ernest Calvat, ostalo jih je le še par za bledo pink gredo, in pa Eden88.
v pričakovanju pomladanske runde bom na kopanje lukenj za par dni pozabila, ne bom pa nehala razmišljati, kako zastaviti nove vrtnice.
Obenem sem tudi v zelenjavnem vrtu posadila česen in čebulo, korenček, peteršilj, malo zelene solate, prekrila s kopreno, vse to vmes med sajenjem. Na roke nama je šlo lepo sončno, a kar vetrovno vreme. Takega tempa človek ne bi mogel zdržati niti deset dni skupaj, a kak dan med vikendi se da.
Morda bi lahko naredila še kaj več, a sem bila včeraj za urco na obisku pri 1vrtnici...moram povedati, da slike, ki jih je naložila v predstavitvi svojega rožnika, niti približno ne pokažejo pravljice, ki jo ustvarja. Upam in želim, da se bom nekoč lahko približala...tiste potke iz kamenčkov zavite vodijo v neznano in vsakič odkrijejo kaj novega. Na majhnem prostoru ji je uspelo ustvariti podobe, ki se jih ne bi smeli sramovati tudi v kakem, za javnost odprtem, rožniku. Četudi grede spijo zimsko spanje, vseeno odkrivajo čar neponovljivega. Pa ona pravi, da še zdaleč ni končano!
sama trenutno ne upam razmišljati dalje od tega, kako razporediti vrtnice, vse ostale spremljevalne rastline bodo ob nje posajene po aprilskem navdihu.
1vrtnica je zapisala:
04 Mar 2012 19:28
Pridna si, Bobolino, le kako ti uspe vse to. Res imaš dosti energije.
Za spremljevalne rastline pa se ne sekiraj, saj če boš letos zastavila grede z glavnimi elementi in primarnimi rastlinami, boš naredila ogromno. Vse ostalo lahko dodajaš postopno, še prehitro se vse razraste.
Hvala za pohvale in obziren opis 'gred, ki spijo zimsko spanje'. V naravi so namreč to trenutno kupi odmrlih lanskih rastlin, ki jih še nisem odstranila, obljubim pa, da bo ob tvojem naslednjem obisku že bolje in mi ne bo več treba biti nerodno. Pa ne zato, ker te tako dolgo ne bi bilo na obisk!
matejaSG je zapisala:
Objavljeno: 04 Mar 2012 22:49
Bobolino, pridna si bila kot le kaj! Upam da te jutri ne bo preveč križ bolel, pa tudi če bo, je bilo vredno truda. Vikendi so pač tisti, ko imamo čas za takšne podvige, saj vem kako je če si skoraj cel dan v službi. Ko bomo pa v penziji in bi si lahko takšne akcije prihranili, nas bo pa tako in tako bolelo vse s križem vred. Pa kaj zato, glavno je zadovoljstvo če je delo dobro opravljeno - a ne?
bobolino je zapisala:
Objavljeno: 06 Mar 2012 19:25
javljam, da utrujenosti ni bilo kake preveč velike, no malo....
sem si pa vzela včeraj čas in listala po starih "cvetličnih" revijah, ki datirajo celo do leta 1999, da se mi je nazadnje že mešalo od vseh slik mešanih zasaditev...
sistematično sem si izpisovala rastline v takih gredah, in kdaj približno cvetijo, vsekakor se moram še bolj poglobiti.
Ker vrtnic ne mislim sadit na pregosto, razmišljam, da bi vmes dala tudi kake cvetoče grmičke, ki cvetijo prej ali kasneje, dokler pa ne "pogruntam" sistema, oziroma do jeseni, bi bilo več enoletnic, kot trajnic ali čebulic.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 06 Mar 2012 19:48
Seveda lahko tudi grmičke samo prekalkuliraj, da ne bodo potem, ko odrastejo, v napoto. Drugače pa čimveč listaj. Lahko si ogledaš tudi online katalog vrtnarije Golob Klančič, tam tudi dobiš veliko idej.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 22 Mar 2012 20:28
malo sem žalostna, ker vsaj kak mesec ne bom mogla riti po zemlji....zdravstveno stanje ne bo dopuščalo. Luknje pridno sproti koplje mož, četudi je dosti drugega dela po parceli. Usklajujeva vse, od polaganja robnikov, lepljenja stiroporja, dvigovanja travne ruše in prestavljanja le-te, pa malo štihanja je vmes, pa zalivanja pikirančkov, pa sejanja enoletnic, spravljanja cipres k življenju (po moje bodo šle k vragu, zima jim je, sadikam, dala vetra).
daleč nekam v podzavest tlačim poletno podobo mojih rožnih gred, saj bodo verjetno napol gole. Sem se zavestno odločila, da se najprej naredi struktura. Sicer sem vklopila vse razpoložljive celice potrpljenja, ker ne samo, da bi sadila vrtnice, cvetlice, grme, bi sadila še sadno drevje in jagodičevje. dokler ne bi bila popolna suša v denarnici. Malo heca, no....ne jemljite me resno.
bom pa pikirance zelenjave bolj ujčkala, pa moža gledala pod prste, pa seveda ujčkala tudi njega in sina.
zdaj pa malo resnosti- spremljam vaše razprave o novih nabavah vrtnic.Če bi lahko cvetenje raztegnil na obdobje od aprila do oktobra, bi moje grede krasile le te lepotice. In seveda, če bi imela na razpolago veliiiiiiiiiko prostora. Tako pa je sedaj osnovno število in izbor končan, dodajala pa bom vrtnice, ki mi bodo res ogrele dušo. Pravzaprav je res osvobajajoče brskati po spletnih straneh in shranjevati linke do željenih vrtnic, čeprav se seznam nenormalno daljša. Zmorem pa spisek tudi krajšati (za kak dan ali dva).
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 22 Mar 2012 20:54
Bobolino. lepo počasi, nič ne bo ušlo. Kot vidim, bo še preveč prišlo za prvo sezono. Jaz tudi še nimam prav nobenih spremljevalnih rastlin, pa si ne belim glave. Ker potem to ni več tak užitek, je samo ''moraš''. In če si zadaš preveč naenkrat v prekratkem času to ni več to. Vse se mora dogajati bolj igraje, da imaš možnost žvižgati zraven. Saj veš kaj mislim. Zmernost je prava. Saj lahko so večji posegi, ampak potem je boljše malo počivati, saj je predvsem kopanje lukenj huda reč. Ne vem kako je z vašo zemljo, a pri nas za eno luknjo napolnim 2 karjole, zemlja je zelo zbita.
In tudi letos ne boš imela golih gredic. Nisem verjela dokler na lastne oči nisem videla koliko naredijo nekatere vrtnice že prvo sezono. Ne samo rasti, tudi ponavljajočega cvetenja. Torej saj bo, vse bo.
lovor je zapisal:
Objavljeno: 23 Mar 2012 11:45
Ne vem, ali je intenzivno vrtnarjenje razlog, da bobolino potrebuje dober mesec počitka od takega dela. Je pa dejstvo, da pri hobi vrtnarjenju pogosto prihaja do nezmernosti zaradi precenjevanja zmožnosti lastnega telesa in podcenjevanja možnosti poškodb in okvar. Pa ne mislim le nedolžnih muskelfibrov ali pardnevnega lumbaga ipd.
Govorim tudi iz lastnih izkušenj. Jaz sem pred dnevi kak teden sadil svojih 35 vrtnic iz zasipa na stalno. Čeprav se niti ne držim priporočila, naj bi sadilne jame merile vsaj 1/2 metra v vsako smer ( in navadno pogoljufam za kakih 10 cm), je krampanje v pretežno zbito ilovico in potem zamenjevanje prsti itd. opravilo, ki me, odkrito rečeno, precej zmaha. Predvsem roke.
In potem so predvsem ponoči problemi zaradi utesnitve živca medijanusa v zapestju- sindrom karpalnega tunela z bolečinami, mravljinci, moteno občutljivostjo v smeri palca, kazalca, sredinca. In četudi si pomagam s fiziterapevtskimi metodami, lekadolom, celo diuretikom, se zadeva umiri šele kake 3 dni potem, ko z delom na vrtu neham.
Evo, me zanima, če ima še kdo to težavo, ki je mene zdaj z vrtnicami doletela drugič v življenju- prvo je bilo zasajanje okrasnega in sadnega vrta z drevnino?
p.s. bolbolino seveda zaželim dobro okrevanje.
Garden-ja je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 14:02
Lovor, da bi zaradi kopanja lukenj za vrtnice dobil tako hude poškodbe, dvomim, verjetno so samo spravile na dan težave, ki jih sicer že imaš od prej. Tudi tebi čimveč zdravja.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 14:51
joj, seveda ne gre pri mojem zdravju za to - grem na operacijo žolča. In četudi imam po prometni nesreči vkleščene živce v hrbtenici, se z vajami stanje tako normalizira, da se da normalno vrtnarit. Kdor me bolje pozna, ve, da sem službeno čez dan odsotna 12 ur in mi kopanje po zemlji pomeni relaksacijo, počitek. Je pa res, da tista težja fizična dela opravlja mož, kako štihanje, vožnja samokolnice ali kaj podobnega pa tudi meni leži.
vsekakor meni vrt pomeni toliko, da kdaj tudi "požrem" boleč hrbet, razpraskane roke, umazana oblačila in boleča kolena. Je duša potem tako mirna, da nadomesti vsa zdravila.
Mene ob obrezovanju fajn boli hrbet ampak to je spet zato, ker sem si ga sfentala prej ob gradnji hiše in vlačenju vsega kamenja in skal. Pa ramo mi včasih mrtviči ampak ne z vrtnicami, ob plavanju.
Jamain je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 18:47
lovor, moj mož si je take iste težave z roko nakopal, ko je 10 metrov nesel en velik star televizor in potreboval je več kot eno leto, da se je zadeva uredila, tako da se mi nič čudno ne zdi, da se ti to zgodi po kopanju. Emšo pri tem vejetno tudi pomaga, ampak kaj moremo, ne? Moj mož je v tem smislu poskusil skoraj vse, od krem do zdravil v tabletah, infrardeče lučke itd., na koncu pa mu je dejansko pomagala šiatsu masaža. Če imaš kje kakega mojstra blizu, ti toplo priporočam.
Bobolino, ti pa kar mirno okrevaj po operaciji! Obema seveda veliko zdravja!
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 21:34 Naslov sporočila: Odgovori s citatom
Hitro okrevanje ti želim, da boš spet v formi, ko te bodo vrtnice potrebovale
glede bolečih in otrdelih rok in prstov pa-jaz pravim-klin se s klinom izbija-
pred dvemi leti sem imela velike težave z roko in ramo, od novembra do marca, ko sem spet poprijela za vile in motiko,so težave izginile ,zjutraj kar težko razprem vse prste na desni roki ,zvečer pa delajo kot novi
Kaj hočemo, nekaj je na emšo-tu,nekaj smo si pa pridobili tudi s pretiravanjem,včasih,pa kaj ko ne gre drugače oz nočemo, da gre drugače.
Tagetes je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 21:35
Kot prvo, Bobolino, želim ti vse dobro in čimprej okrevaj.
Kar se pa tiče različnih bolečih sklepov in mišic pa smo verjetno vsi z "zelenimi prsti" malce razboleni ( pa še EMŠO zraven ), ampak včasih pomislim, kakšni bi šele bili, če se ne bi toliko gibali.
MarijaV je zapisala:
Objavljeno: 23 Mar 2012 22:11
Ja, boli, vsako leto malo bolj. Kaj češ, malo pomaga tudi emšo. Ampak občutek, da je delo opravljeno, odtehta vse. Tudi sama čez dan dostikrat pretiravam tako, da sem zvečer čisto zmahana...
Bobolino, hitro okrevanje ti tudi jaz želim.
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 24 Mar 2012 22:52
Veš Bobolino, jaz sem naprimer danes od devetih zjutraj do šestih zvečer bila na nogah, na kolenih, z vilami, motiko, škropilko pri mojih vrtnicah. Samo za pripravo kosila in en kafe sem si vmes odpočila, pa še tega časa mi je bilo škoda. Pa sem na koncu, ko me je že pošteno bolel hrbet razmišljala - kako pa bom lahko skrbela za toliko rož ko bom starejša???
Če me že zdaj vse boli, kako bo pa čez 20 let - upam da jih dočakam!?
Rešitev bi lahko bila najem vrtnarja - ni slaba ideja a ne?
Ampak če se postavim na realna tla bo moja penzija verjetno premajhna za take hece, vsaj zdaj tako kaže ta naša zakonodaja. sad
Bomo že kako, bomo imeli pa več časa in opravljali takšna opravila malo po malo, vsak dan nekaj.
Hiti počasi, boš videla kako je lahko čakanje sladko.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 08:14
Pred dnevi sem za začetek pričela urejat "pastelno" gredico. To je ozka gredica ob robu vrta, kamor sem posadila nekaj pastelno rumenih in amber vrtnic. 5 ali šest jih je, vmes pa se dodala (zaenkrat) nekaj sadik različne mačje mete, v ozadju bledo viola gladiole, spredaj nekaj malega blazinastih sadik, tudi v viola barvi, na ostale enoletnice in kako trajnico pa še čakam, da zrastejo v plastenkah. Nisem si mogla kaj, da ne bi vmes dala tudi rožmarina, ker mi tako lepo diši. Seveda ta ne bo za jest, če bi sličajno morala škropiti. Poskusila bom uskladiti različne čase cvetenja.
To je bolj taka testna gredica, ki mi ne bo zamerila začetniških napak.
Sem se pa odločila,da letos ne bom preventivno škropila z bakrom. Nekaj zaradi tega, ker sem pri nekaterih vrtnicah zamudila, in so že brstele, v veliki meri pa zaradi eksperimenta - da ugotovim, če jih bo zmatralo. Kot že rečeno, lanske petrovičke nisem škropila z ničemer, in ni bilo težav, razen sončnega ožiga, ki sem ga po pomoti skoraj zamenjala s pegavostjo.
Druga greda, kjer bodo prevladovale temno pink vrtnice, je delno že zasajena, za prihajajoče vrtnice pa so že skopane luknje. Ker je zemlja na tem delu spodaj zelo zbita, jo bo mož danes še orng prekopal ( bolj razbijal s krampom), na vrh a pride nasuta sveža zemlja - mešanica vrtne zemlje, šote, peska in nekaj biogrene. Hvala bogu je včeraj podnevi in še potem enkrat zvečer rahlo deževalo, da mu bo vsaj malo olajšalo delo.
Na tretji gredi bodo prevladovale nežno pink, jaz jim pravim porcelanaste vrtnice. Tu je sonce le dopoldne, čeprav je svetlobe na pretek. Pa da ne boste mislili, da so to neke enormne grede, seveda ne. Ker se res bojim prenasičenosti, se bom poskušala držati priporočenih razdalj med rastlinami. Tu letos spremljevalne rastline ne bodo zasajene v neki veliki količini, verjetno se bom le poslužila tistih semen enoletnic, ki jih prodajajo v Hoferju ali Lidlu (če jih bom še dobila), to pa zato, ker je ta greda ob hiši in se bo delala fasada. Raje prazna greda, kot pohojena. No, ker jo bomo delali sami, bom lažje nadzirala morebitno tacanje....kot psa učim, da se ne hodi po vrtu in gredah, tako bom morala moške...
Ostane pa še največja, kar glomazna greda, zalomljena pod kotom 45 stopinj, meri 10m v eno in kake 10 m v drugo stran, poteka ob robu parcele. Tu pa se bom osredotočila, da najprej do konca zasadiva en krak, en pa bo urejen v prihodnosti, ko bom izbirala lepotice ne po trenutnem navdihu, ampak bom res poskušala najti tiste vrtnice, ki si jih bom res želela, morda kako res redko ipd.
Zavedam se, da bo tale april zame res omejen, ker ne bom mogla brskati po zemlji, a že pripravljam možu načrt, kje naj skoplje luknje, kako naj meša zemljo, kako pa se vrtnica posadi, pa tako že ve.
Bo pa zame, kot pravite, več časa, da se poučim o karakteristikah spremljevalnih rastlin, kdaj katera cveti, kako dolgo. Imam še cel kup starih revij o rastlinah, imam internet in forum, kjer ste vse ve, ki ste mi pomagale v sebi najti tisto, kar me pomirja.
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 16:18
bobolino, prav predstavljam si ta tvoj vrt v nastajanju. Čas, ki si ga boš prisiljena vzeti za premislek, ti bo gotovo prišparal veliko napak, ki smo jih mi zaletavi morali reševati ali pa jih še prenašamo. Naj ti gre vse po načrtih!
Poezija je zapisala:
Objavljeno: 25 Mar 2012 17:33
Bobolino, neverjetno pridna si, res te je treba pohvalit. Tudi načrtovanje je že takoj na vrhunskem nivoju. Pa moža izrecno pohvali, njemu gre tudi ogromna zasluga.
dašabina je zapisala:
Objavljeno: 23 Jun 2012 23:15
Bobolino, spisek tako dolg, kje pa so fotografije? Saj vidiš, ena se danes "pase" po rožnikih.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 24 Jun 2012 06:09
slikam, slikam, a za vse napisati si moram vzeti čas. Je treba še kaj pustiti za zimske večere.
MatejaSG je zapisala:
Objavljeno: 26 Jun 2012 22:20
Bobolino je pridna in aktivna glede vrtnic, to lahko potrdim jaz, sva večkrat v stiku. Neutrudno išče izbrane sorte ki bi jih imela rada ob sebi, hkrati pa skrbno načrtuje kako dobro izkoristiti prostor ki ga ima na razpolago.
A ne Bobolino, da imam prav?
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 27 Jun 2012 08:41
za tiste malo kvadratov na voljo je treba res čarati, da spraviš željeno tja, kjer bi rad, da vse to raste.
Rene je zapisala:
Objavljeno: 01 Jul 2012 17:31
Branje teh strani sem pa imela danes za popoldansko siesto. Zgodilo se je tako, kot bi odprla dobro knjigo in ne mogla končati dokler nisem na zadnji strani.
Bobolino tako prisrčno si opisala svoje misli in potek del, da sem se res počutila kot bi sedeli v senci krošnje starega oreha in prijetno klepetali o teh naših malih obsesijah.
Res ti želim veliko prijetnih trenutkov na sprehodih po teh tvojih zavitih belih potkah. Pa tudi če še niso dokončane vidim, da imaš sposobnost že zdaj sprehajati se po njih.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 15:44
Vidim, da slike res šparaš za zimo,a mene vseeno zanima kako izgleda Mme de sevigne,koliko je zrastla in kako raste, v višino ali bolj v širino, pa če ti je kaj cvetela in če diši ?Imam jo v jesenskem naročilu in premlevam,kam bi jo dala,pa vseeno nam privošči kakšno slikco .
lp
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 16:04
tanja, res šparam.
Predvsem zato, ker sem sicer tekom leta slikala te mini grmičke in potem njihove posamezne cvetove, nisem pa slikala z ozadjem, in ne morem povezati grma s cvetom, ve pa ste zahtevne in želite poimenovanje, a ne.. Confused Very Happy
če pa že imam vse v glavi, pa potem nimam časa takoj it nalagat slik na računalnik, pa se mi vse zabrklja...sami izgovori...ampak kaj pričakovati od novogradnje, kjer je okolica še v razsulu...razen če dodam še kako sliko ali dve zelenjavnega vrta pa paradižnikov in buč pretep
Mme je zrastla kak meter v višino, veja ali dve, cvet je bil en, je majhen, podoben tistim od Isaaca Perreira, le da svetlejši, a temnejši od njegovega brata Ernesta Calvata.
glede vonja je pa tako, dopoldne vrtnice pri meni ful dišijo, popoldne oz. proti večeru izgubijo svojo moč.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 31 Jul 2012 16:18
Hvala ti vseeno,ko bo konec sezone,tam nekje oktobra, te bom še enkrat povprašala, da vidim, če bo še kaj naredila.
Glede tega slikanja pa,ja, včasih je res zoprno,ko gledaš slike na rač in ne veš kaj gledaš oz kam bi kam spadalo, je dobro, da si narediš eno zaporedje, se pravi, slikaš cvet,cvet in grm in potem samo grm in ne preveč naenkrat, pa bo.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 15:04
tanjaTT, Mme de Sevigne se ni premaknila nikamor naprej od tistih dveh vej na enem metru. Pa tudi cvetela ni, zamešala sem jo s sosednjo Deuil de Dr. Reynaud. Sicer ji dam še možnost drugo leto, bom videla, kaj bo naredila spomladi, če ne, pa gre ven na gredo in jo bom gojila v obliki grma.
TanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 16:02
Kot da bi mi brala misli,ravno v tem času,ko nekaj prekopavam in pravzaprav delam mesta za nove prihajajoče,se veliko ukvarjam z MDS in seveda tudi ostalimi in sicer kam naj jo (jih) posadim, da bo najbolj prav, da ne bo kasnejšega kopanja in premetavanj, ker,rada bi jo imela v bližini,ker diši, ne vem pa, kakšne dimenzije bo zavzela,ker je od tega odvisno mesto, ki ji ga namenim,poleg tega, sklepam, da je kot MIP bolj žejna( ko sem začela MIP kar redno zalivati,je le naredila nekaj 0.5 m dolgih poganjkov) in moram upoštevati tudi to. Danes sem jo ponovno gledala na netu, je pa čudovita, mogoče še bolj kot MIP.
Če ti ne gre prav visoko- jaz bi jo pustila še eno leto- potem pa mogoče zraven posadila kaj drugega, ki bi šlo v višino,kakšno, za katero si sigurna, da bo rastla gor.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 09 Sep 2012 16:07
saj pravim, posajena je ob Deuil de Dr. Reynaud, tudi burbonko, a skoraj neznanko pri nas, in ne vem, kako bo rasla. Po obliki svetov je skoraj identična MIP. Ta pa je naredila daljše tri veje in je tudi cvetela.
1vrtnica je zapisala:
Objavljeno: 22 Jan 2013 12:50
Bobolino, nekje si napisala, da boš mogoče pozimi, ko bo kaj več časa, pokazala tudi kakšno sliko tvojega nastajajočega vrta. Je trenutek že primeren za našo radovednost?
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 07 Apr 2013 19:42
Vem. Obljubila sem. In obljube ne izpolnila. Se mi je že zgodilo, in verjamem, da sem s tem tudi koga prizadela, razjezila, in nehote dosegla, da si je kdo ustvaril napačno mnenje....
Bili so trenutki, minute, ali celo ure, ko bi bilo v teh dolgih mesecih, ko je bil mož v tujini, celo možno v miru zapisati nek post in nametati skupaj nekaj dovolj verodostojnih besed, ki bi zadostili našim apetitom po vsrkavanju povezanih črk, in bi nam iz nekih skritih celic celo za hip dovolile vonjati oddaljene, a dobro poznane vonje. Priložen kalejdoskop barv bi nas omamil in razblinil to duhamorno sivino, ki je skozi zimske mesece neumorno zapolnjeval našo bit.
A kot moj rožnik še do danes ni dobil imena, tako mojim besedam še ni bilo namenjeno, da zaživijo izpod mojega peresa. Verjemite pa, da so bile te kraljice v mojem srcu vso to sivo obdobje praznine, ko sem samevala tako v duši, kot fizično. Še na starega leta večer sem bila v družbi opisov vaših rožnikov, in v 2013 vstopila v barvah, nič žalostna.
Mi bo oproščeno, če povem, da je število lepotic naraslo na okoli 80? In da je bilo potrebno skozi zimo popolnoma na novo zasnovati čisto vse? Pa res čisto vse? In da je naša parcela še vedno delno gradbišče, in bom zaradi izdelave fasade nekaj rastlin primorana dati začasno v lonce? Torej ni kaj pokazati, razen napol praznih gred? Ter da sem še sedaj brez tapravih označevalnih tablic, in me je 'sram' priznati, da med to puščobo kraljujejo rumene, sicer kolikor je možno čim nižje zapičene, plastične označevalne tablice, popisane s svinčnikom?
In hitim, resnično hitim. Danes je bil prvi primeren dan, ko se je bilo možno lotiti čiščenja gredic. Z možem sva porezala vse trajnice, očistila zeliščno gredico, obrezala sem posajene vrtnice, izkopala tiste iz zasipnice, in presrečna ugotovila, da nobena ni pomrznila. Prav nobena! Jeseni sem s smrečjem zaščitila le angležinje, za ostale je zmanjkalo časa, in pošteno povedano, tudi volje. V teh dneh jih pognojim, poškropim z bakrom, okopljem, in pripravljene bodo, da zasijejo in ogrejejo srce!
vodenka je zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 09:52
Bobolino saj znaš tako lepo napisat da si med branjem ustvarim sliko tudi meni se to dogajajo podobne napake samo da jaz jih ne napišem bolj predavam na glas eni to razumejo drugi te pa gledajo kot nebeško čudo.
tanjaTT je zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 12:40
Ojla,ravno zato je moja MDS pristala v loncu-deloma zato,ker je na mestu,kjer naj bi bila,potrebno narediti še majhen zid,deloma zato, ker bom sproti videla kako se bo razvijala.Deula še nisem nabavila Sad ,ga pa nameravam jeseni,sploh pa je s tem umeščanjem na pravo mesto križ Rolling Eyes ,ker se vsaka v določenih pogojih obnaša po svoje,če noče rasti, pač ne rase, ne glede kaj piše v karaketristikah in obratno.Zelo me je razočarala Gloire de Dijon, ki je že 3 leta pritlikavec in verjetno bom obupala nad njo-žal,pa še kakšen primer bi našla. Sad ,sploh pa mi je ta strategija sajenja v lonce kar pametna, ker tako lahko oceniš potenciale,ki jih ima sadika-seveda mora biti lonec dovolj velik-tako sem lani naredila z Sombreuil, Constance Spry in Giardino in ker so že v loncih naredile po 2 m velike veje,sem jih letos bolj korajžno presadila na stalno mesto.
Zato ,če še nimaš pripravljenega in odobrenega mesta, kar v lonce z njimi,nič ne izgubiš,razen tega, da ostanejo grede prazne do jeseni, ko pa že vidiš, kaj bo iz sadike nastalo.
bobolino sem zapisala:
Objavljeno: 08 Apr 2013 13:22
Tanja, časa za organiziranje je bilo dovolj, pritoževanja mojega sina, da nima kam žoge brcnit, pa tudi. A se ne oziram toliko na to. Sin odrašča, nogometno igrišče je blizu, moje lepotice pa so prirasle srcu tudi mojemu možu. To, da je ob meni, ko urejam gredice, in se pridruži brez pritoževanja, ter brez godrnjanja koplje luknjo na luknjo, je zame bogastvo, ki ga noben denar ne more nadomestiti.
TU SE ZAKLJUČUJEJO STARI ZAPISI, naj novo temo začnem s seznamom trenutno rastočih lepotic pri meni._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)Bobolino,besedno si to super uredila 
,sedaj čakamo še fotke, pa ne se sekirat, če bodo na njih pomanjkljive gredice 
,tudi naše so bile, a to je pač tako,da vedno nekaj dodajamo in odvzemamo,dokler nismo zadovoljni in ta proces traja in traja in skozi leta naš vrt pridobiva na vrednosti in odnosu, ki ga imamo do njega 
,sedaj čakamo še fotke, pa ne se sekirat, če bodo na njih pomanjkljive gredice ,tudi naše so bile, a to je pač tako,da vedno nekaj dodajamo in odvzemamo,dokler nismo zadovoljni in ta proces traja in traja in skozi leta naš vrt pridobiva na vrednosti in odnosu, ki ga imamo do njega SEZNAM MOJIH LEPOTIC:
pri meni rastejo v vseh možnih dimezijah - od spomladanskih grmičkov, z kot lasje drobnimi vejicami, do že kar spodobnih grmov Mme Hardy in Comte de Chambord ali La Ville de Bruxelles. Tako je velina prostora še nezapolnjena. in prav vidim se, kako bom morala čez nekaj let spet prestavljati...
POLIANTA
Anna Maria de Montravel
Cecile Brunner White
Katharina Zeimet
The Fairy
Marie Pavić
Heinrich Karsch
HIBRIDNE ČAJEVKE
Chartreuse de Parme
Paul Ricard
Kaiser Auguste Viktoria
Karen Blixen
Royal Philharmonic
Cynthia Brooke
Herberstein
Duftrausch
Blackberry Nip
Sterntaler
FLORIBUNDE
Elfe
Schneewittchen
Heidi Klum
Schneewittchen
Schneewittchen 1901
Tchaikovski
Pomponella
Escimo
Blue for You
Ebb Tide
ANGLEŽINJE
Ambridge rose
Princess Alexandra of Kent
Scepter`d Isle
Heritage
St. Cecilia
The Pilgrim
Charlotte
Charles Darwin
Winchester Cathedral
Claire Austin
Francine Austin
Crocus Rose
Winchester Cathedral
William Shakespeare 2000
Falstaff
Munstead Wood
L.D. Braithwaite
Teasing Georgia
The Generous Gardener
Sharifa Asma
Pegasus
Gertrude Jekyll
Kew Gardens
Crown Princess Margareta
Jayne Austin
Jude the Obscure
Sweet Juliet
Charles Darwin
HYBRID MOYESII
Nevada
ALBE
Blanche de Belgique
DAMAŠČANKE
Mme Hardy
Le Ville de Bruxelles
Botzaris
Leda
HIBRIDNE PONAVLJALKE
Baronne Prevost
John Hopper
Mrs. John Laing
Pierre Notting
Baron Girod de L`ain
Souvenir de Docteur Jamain
PORTLANDKE
Rose de Rescht
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
Blanc de Vibert
BENGALKE
Lous XIV
Paule Verdier
Hermosa
MAHOVNE
Blanche Moreau
Little Gem
Quattre Saisons Blanc Mousseaux
BURBONKE
Boule de Neige
Mme Isaac Pierre
Deuil de Dr. Reynaud
Madame de Sevigne
Kronprinzessin Viktoria
Mme Ernes Calvat
Louis Odier
Souvenir de la Malmaison bush
Madame Pierre Oger
GALKE
Comte de Lacepede
Cardinal de Richeliu
Belle Isis
Belle sans Flatterie
Tricolore de Flandre
Rosa Mundi
Rosa Gallica Officinalis
Splendens
HIBRIDNE RUGOZE/shrub
White Grootendorst
Henry Hudson
Scabrosa
Rugosa Alba
CENTIFOLIJE
Chapeau de Napoleon
LARGE FLOWERED CLIMBER
Pierre de Ronsard
Palais Royal
SHRUB
Rhapsody in Blue
Artemis
Scented Carpet
Sally Holmes
Astronomia
Cardinal Hume
Route 66
Manuel Canovas
RAMBLER
Bleu Magenta
Ghislaine de Feligonde
Donau
CLIMBER
Chewpurplex
HYBRID HULTIHEMIA PERSICA
Eyes for You
HIBRIDNA MUŠKATKA
Autumn Delight
NOAZETA
Blush Noisette
Verjetno se mi je kaka še zmuznila, ali pa je zapisala kaka, ki sem jo v tem času že podarila, ker je bila drugje bolj željena.
Slike, obljubim, bodo prišle, le da najdem čas._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
pri meni rastejo v vseh možnih dimezijah - od spomladanskih grmičkov, z kot lasje drobnimi vejicami, do že kar spodobnih grmov Mme Hardy in Comte de Chambord ali La Ville de Bruxelles. Tako je velina prostora še nezapolnjena. in prav vidim se, kako bom morala čez nekaj let spet prestavljati...
POLIANTA
Anna Maria de Montravel
Cecile Brunner White
Katharina Zeimet
The Fairy
Marie Pavić
Heinrich Karsch
HIBRIDNE ČAJEVKE
Chartreuse de Parme
Paul Ricard
Kaiser Auguste Viktoria
Karen Blixen
Royal Philharmonic
Cynthia Brooke
Herberstein
Duftrausch
Blackberry Nip
Sterntaler
FLORIBUNDE
Elfe
Schneewittchen
Heidi Klum
Schneewittchen
Schneewittchen 1901
Tchaikovski
Pomponella
Escimo
Blue for You
Ebb Tide
ANGLEŽINJE
Ambridge rose
Princess Alexandra of Kent
Scepter`d Isle
Heritage
St. Cecilia
The Pilgrim
Charlotte
Charles Darwin
Winchester Cathedral
Claire Austin
Francine Austin
Crocus Rose
Winchester Cathedral
William Shakespeare 2000
Falstaff
Munstead Wood
L.D. Braithwaite
Teasing Georgia
The Generous Gardener
Sharifa Asma
Pegasus
Gertrude Jekyll
Kew Gardens
Crown Princess Margareta
Jayne Austin
Jude the Obscure
Sweet Juliet
Charles Darwin
HYBRID MOYESII
Nevada
ALBE
Blanche de Belgique
DAMAŠČANKE
Mme Hardy
Le Ville de Bruxelles
Botzaris
Leda
HIBRIDNE PONAVLJALKE
Baronne Prevost
John Hopper
Mrs. John Laing
Pierre Notting
Baron Girod de L`ain
Souvenir de Docteur Jamain
PORTLANDKE
Rose de Rescht
Comte de Chambord
Jacques Cartier
White Jacques Cartier
Blanc de Vibert
BENGALKE
Lous XIV
Paule Verdier
Hermosa
MAHOVNE
Blanche Moreau
Little Gem
Quattre Saisons Blanc Mousseaux
BURBONKE
Boule de Neige
Mme Isaac Pierre
Deuil de Dr. Reynaud
Madame de Sevigne
Kronprinzessin Viktoria
Mme Ernes Calvat
Louis Odier
Souvenir de la Malmaison bush
Madame Pierre Oger
GALKE
Comte de Lacepede
Cardinal de Richeliu
Belle Isis
Belle sans Flatterie
Tricolore de Flandre
Rosa Mundi
Rosa Gallica Officinalis
Splendens
HIBRIDNE RUGOZE/shrub
White Grootendorst
Henry Hudson
Scabrosa
Rugosa Alba
CENTIFOLIJE
Chapeau de Napoleon
LARGE FLOWERED CLIMBER
Pierre de Ronsard
Palais Royal
SHRUB
Rhapsody in Blue
Artemis
Scented Carpet
Sally Holmes
Astronomia
Cardinal Hume
Route 66
Manuel Canovas
RAMBLER
Bleu Magenta
Ghislaine de Feligonde
Donau
CLIMBER
Chewpurplex
HYBRID HULTIHEMIA PERSICA
Eyes for You
HIBRIDNA MUŠKATKA
Autumn Delight
NOAZETA
Blush Noisette
Verjetno se mi je kaka še zmuznila, ali pa je zapisala kaka, ki sem jo v tem času že podarila, ker je bila drugje bolj željena.
Slike, obljubim, bodo prišle, le da najdem čas._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë