Vir: wikipedia
No, Tule v tej nalogi http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grubar_barbara.pdf piše:
Za kemično zatiranje kapusovih stenic v Sloveniji trenutno ni registriranega nobenega insekticida (FITO – INFO, 2010).
Saj nekaj kar me veseli, pri vsem tem, da nihče ne onesnažuje zemlje
Rastline se proti svojim napadalcem branijo na različne načine. Nekaterim rastlinam pri obrambi pomaga odebeljena kutikula, druge varuje pred škodljivci voskasta povrhnjica, tretje pa kot svoj obrambni mehanizem uporabljajo trne, bodice. Rastlina se pred škodljivci lahko brani tudi kemično (npr. s tanini). Vendar pa je vse našteto, navadno premalo pri odvračanju škodljivcev iz podreda Heteroptera (Schaefer in Panizzi, 2000).
Pravi da obstajajo sorte, ki so bolj odporne. Pomaga tudi, kolobarjenje in uporaba privabilnih posevkov. Samo verjetno na malem vrtu to ne gre. Obstajajo pa tudi naravni sovražniki, to so entomopatogene ogorčice. Pomaga tudi medsetev, repelentno delujočih rastlin.
Pa še njihov preizkus z eteričnimi olji:
Pri uporabi šestih eteričnih olj, rožmarina (Rosmarinus officinalis), kafrovca (Cinnamomum camphora), črnega popra (Piper nigrum), sivke (Lavandula angustifolia), vrtnega ognjiča (Calendula officinalis) in navadnega gabeza (Symphytum officinale), smo prišli na podlagi izbirnega preizkusa do desetih ugotovitev.
•Vsa eterična olja so pričakovano pokazala najmanjšo fitotoksičnost pri 0,1 % koncentraciji in najvišjo pri 1 % koncentraciji.
•Za najmanj fitotoksični eterični olji sta se izkazala vrtni ognjič in navadni gabez.
•Najvišjo fitotoksičnost smo ugotovili pri eteričnih oljih sivke in kafre.
•Najmanj poškodb zaradi sesanja pisane stenice smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z 1 % koncentracijo eteričnih olj. Največ poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z 0,1 % koncentracijo eteričnih olj.
•Odrasli osebki pisane stenice so največpoškodb s sesanjem povzročili na listih zelja, ki so bili tretirani z vrtnim ognjičem, navadnim gabezom, kafro in črnim poprom. Najmanj poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnima oljema rožmarina in sivke.
•Ličinke pisane stenice so največ poškodb s sesanjem povzročile na listih zelja , tretiranih z eteričnimi olji navadnega gabeza, vrtnega ognjiča, rožmarina, črnega popra in sivke. Najmanj poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnim oljem kafre.
•Največ živih (aktivnih) odraslih osebkov je bilo v petrijevkah, kjer so bili listi zelja tretirani z eteričnim oljem sivke, vendar se na listih zelja niso veliko prehranjevali. Na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnim oljem sivke je bilo najmanj poškodb zaradi sesanja pisane stenice.
•Najmanjšo aktivnost odraslih osebkov pisane stenice smo dokazali v petrijevkah, kjer so bili listi tretirani z eteričnim oljem črnega popra.
•Pri vseh šestih eteričnih oljih je bila aktivnost ličink pisane stenice zelo zmanjšana. Vsi povprečni indeksi so imeli vrednost pod 1,2 (oznaka 1: komaj živa pisana stenica),
•Največja aktivnost ličink pisane stenice je bila pri 0,1 % koncentraciji eteričnih olj in najmanjša pri 1 % koncentraciji eterič
nih olj.
Tako bo treba na podlagi tega, še kaj eksperimentirati z eteričnimi olji.
