Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Lavandula angustifolia - navadna sivka in sorodne vrste
Moje izkušnje s sivko pravijo, da ni rada utesnjena, En grmiček sivke imam na dopoldanskem soncu in vsa leta je približno enako velik in enako lepo cvetoč. Lani sem preblizu posadila sibirske irise in eno vrtnico. Irisi so se seveda razbohotili in se tiščijo sivke. Ta letos ni videti zadovoljna, zelo malo bo cvetja.
Eeh, Muha, pa sva pri problemu, ki mu nisem kos - 
Sonca res nikoli ni preveč, hudič je v tem, da imam cel kup rožic, ki se grebejo za sonce
.
Sem pa sivko pod figo zavestno posadil z vedenjem, da ne bo nikdar košata; ampak takšna kot je, ustvari s figo vabljiv mediteranski kotiček, ki v sončni pripeki kar dehti.
Je pa glavna gredica za sivko še kar osončena, sicer na severni strani hiše, ampak od hiše nekih 6 m oddaljena in poleti dobi kar dobro porcijo sonca.
Sa pa naredim še tisto, kar lahko
.
LP_________________mfrancNazadnje urejal/a mfranc 20 Jun 2014 22:06; skupaj popravljeno 1 krat
Sonca res nikoli ni preveč, hudič je v tem, da imam cel kup rožic, ki se grebejo za sonce
.Sem pa sivko pod figo zavestno posadil z vedenjem, da ne bo nikdar košata; ampak takšna kot je, ustvari s figo vabljiv mediteranski kotiček, ki v sončni pripeki kar dehti.
Je pa glavna gredica za sivko še kar osončena, sicer na severni strani hiše, ampak od hiše nekih 6 m oddaljena in poleti dobi kar dobro porcijo sonca.
Sa pa naredim še tisto, kar lahko
.LP_________________mfrancNazadnje urejal/a mfranc 20 Jun 2014 22:06; skupaj popravljeno 1 krat
hej, hej, predobra zemlja sivko nič ne moti. veliko moče in dolgo časa senca čez dan pa so že lahko problem. lpvoda
PS: izkušnje in opažanja._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
PS: izkušnje in opažanja._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Ne pomnim, da bi mi kak grmiček običajne sivke (Lavandula angustifolia) preminul. (je pa res, da rastejo na pivorodnem delu Štajerske, ne na marostu 
). Senca ji res ni ljuba, okoli prsti pa ni izbrirčna. Če jo že porežem, jo okoli konca marca/začetka aprila). pa ne vsako leto Porezane dele v šopkih potaknem, običajno zacvetijo naslednje leto že kar lepo.
Povsem druga pesem je s čopasto sivko (L. stoechas), ta pri nas ni prezimna. Je pa, ko cveti, lepa.
Še najmanj je občutljiv in se zelo rad zaseje lavandin (Lavandula x intermedia), križćanec navadne in širokolistne sivke (L. latifolia).
In mimogrede, je morda kdo lastniuk belo cvetoče sivke? Iščem jo (enkrat sem jo sicer videla na eni gredi v Izoli, pa res ni zgledalo, da bi jo tam rabutala). Imam rožnato, rada bi povsem belo.
). Senca ji res ni ljuba, okoli prsti pa ni izbrirčna. Če jo že porežem, jo okoli konca marca/začetka aprila). pa ne vsako leto Porezane dele v šopkih potaknem, običajno zacvetijo naslednje leto že kar lepo.Povsem druga pesem je s čopasto sivko (L. stoechas), ta pri nas ni prezimna. Je pa, ko cveti, lepa.
Še najmanj je občutljiv in se zelo rad zaseje lavandin (Lavandula x intermedia), križćanec navadne in širokolistne sivke (L. latifolia).
In mimogrede, je morda kdo lastniuk belo cvetoče sivke? Iščem jo (enkrat sem jo sicer videla na eni gredi v Izoli, pa res ni zgledalo, da bi jo tam rabutala).
Imam rožnato, rada bi povsem belo.Lepa Kata, samo vidi se, da je utesnjena; sicer stara zasaditev z vrtnicami, isto je sedaj, pomeni grmički precej narazen, vmes pa vrtnice. Po mojih izkušnjah se bolj muči v loncih (ima zelo močan koreninski sistem) na gredicah pa ji ni hudo, če jo vsaj na dve leti porežemo nazaj. Drugače spodaj res naredi star, odmirajoč, ogolel, poležan les. In je cel grm ogrožen.
Voda, hudič je, ko se spustimo v detalje
. Kaj je tebi pre-dobra zemlja; meni je to visoko humusna, takšno kot imam na vrtu. Odlična za plodovke in solatnice, za drugo pa že malo manj. Verjamem pa, da bi tudi v taki zemlji sivka odlično rastla nekje v mediteranu.
Potem pa res pridemo do deževne Ljubljane, pa jesenskega dežja, ko se v humusu sproščajo velike količine dušika (problem za marsikatero rastlino); les pred zimo ne dozori in sivka hitro propade. Ali zmrzne, ali zgnije, najraje pa oboje.
Moram še omeniti razvado vrtnarjev, da čisto vse rastline vtaknejo v "najboljšo možno zemljo" , šotni substrat. Tudi sivke, take sem dobil pred leti iz Nemčije in so zelo hitro preminile. Če bi jim 100% očistil, opral korenine in jih presadil v obično zemljo, bi verjetno preživele, seveda po daljšem času aklimatizacije.
Moram pohvaliti našo članico Trajnice. Od nje sem nabavil kar nekaj raznorazne sivke. Nisem pa iskal "turbo prezimno" ampak dwarf, pritlično, raznih barv, ki jih imam pod figo. Njene sivke pridejo v čisto navadni zemlji in mi še nobena ni pomrznila in to kljub bolj neugodni poziciji pod figo, kjer je kvečjemu polsenca. Res pa so vse posajene v hudo "slabo" zemljo z 2/3 peska.
LP_________________mfranc
| voda je napisal/a: |
| hej, hej, predobra zemlja sivko nič ne moti. veliko moče in dolgo časa senca čez dan pa so že lahko problem. lpvoda PS: izkušnje in opažanja. |
Voda, hudič je, ko se spustimo v detalje
. Kaj je tebi pre-dobra zemlja; meni je to visoko humusna, takšno kot imam na vrtu. Odlična za plodovke in solatnice, za drugo pa že malo manj. Verjamem pa, da bi tudi v taki zemlji sivka odlično rastla nekje v mediteranu.Potem pa res pridemo do deževne Ljubljane, pa jesenskega dežja, ko se v humusu sproščajo velike količine dušika (problem za marsikatero rastlino); les pred zimo ne dozori in sivka hitro propade. Ali zmrzne, ali zgnije, najraje pa oboje.
Moram še omeniti razvado vrtnarjev, da čisto vse rastline vtaknejo v "najboljšo možno zemljo"
, šotni substrat. Tudi sivke, take sem dobil pred leti iz Nemčije in so zelo hitro preminile. Če bi jim 100% očistil, opral korenine in jih presadil v obično zemljo, bi verjetno preživele, seveda po daljšem času aklimatizacije.Moram pohvaliti našo članico Trajnice. Od nje sem nabavil kar nekaj raznorazne sivke. Nisem pa iskal "turbo prezimno"
ampak dwarf, pritlično, raznih barv, ki jih imam pod figo. Njene sivke pridejo v čisto navadni zemlji in mi še nobena ni pomrznila in to kljub bolj neugodni poziciji pod figo, kjer je kvečjemu polsenca. Res pa so vse posajene v hudo "slabo" zemljo z 2/3 peska.LP_________________mfranc
Veliko izkušenj z gojenjem in razmnoževanjem sivke ste opisali, pa naj dodam še jaz kakšno!
Čeprav 'zastopam profesionalne gojitelje sadik sivke', sodim, da bo čisto prav, če bo kdo tudi z mojo pomočjo doma sam kaj vzgojil. Mi zaradi tega ne bomo čisto nič 'prizadeti' zaradi zmanjšane prodaje sadik!
Razmnoževanje s potaknjenci seveda ni čisto nič komplicirano, če imamo matične rastline in nekaj znanj, oziroma izkušenj. Uspešno je lahko v vseh letnih časih, če jim le lahko zagotovimo primerno temperaturo, zračnost prostora, delno senco,dovolj vlage (ne pretirane mokrote!) in zračen substrat za ukoreninjanje, ter kar je najvažnejše: do 8 cm dolge napol zrele potaknjence, po možnosti s peto (deloma olesenela osnova potaknjenca).
Razmnoževanje s semenom je seveda možno le za nekatere sorte in osnovno vrsto. Mnoge sorte pa semena sploh ne naredijo ali potomci niso enaki staršem.
Najboljše rezultate da setev v spomladanskih mesecih, ko je dovolj toplote za hitro kalitev in do jeseni še dovolj časa za rast in utrjenost sadik pred zimo. Potem lahko že prvo zimo prezimijo na prostem.
Več o sortah (najvišja zraste meter ali celo več in najmanjša le dobrih 25 cm) najdete na www.trajnice.com
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Čeprav 'zastopam profesionalne gojitelje sadik sivke', sodim, da bo čisto prav, če bo kdo tudi z mojo pomočjo doma sam kaj vzgojil. Mi zaradi tega ne bomo čisto nič 'prizadeti' zaradi zmanjšane prodaje sadik!
Razmnoževanje s potaknjenci seveda ni čisto nič komplicirano, če imamo matične rastline in nekaj znanj, oziroma izkušenj. Uspešno je lahko v vseh letnih časih, če jim le lahko zagotovimo primerno temperaturo, zračnost prostora, delno senco,dovolj vlage (ne pretirane mokrote!) in zračen substrat za ukoreninjanje, ter kar je najvažnejše: do 8 cm dolge napol zrele potaknjence, po možnosti s peto (deloma olesenela osnova potaknjenca).
Razmnoževanje s semenom je seveda možno le za nekatere sorte in osnovno vrsto. Mnoge sorte pa semena sploh ne naredijo ali potomci niso enaki staršem.
Najboljše rezultate da setev v spomladanskih mesecih, ko je dovolj toplote za hitro kalitev in do jeseni še dovolj časa za rast in utrjenost sadik pred zimo. Potem lahko že prvo zimo prezimijo na prostem.
Več o sortah (najvišja zraste meter ali celo več in najmanjša le dobrih 25 cm) najdete na www.trajnice.com
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje