Mahovne vrtnice

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Garden-ja]

Na prvi pogled izgledajo kot posrečena igra narave. Popki in velikokrat tudi cvetni peclji mahovnih vrtnic, ki jim v tujini pravijo moss rože, so posuti z dlačicami



z nepopisno močnim rožno smolnatim vonjem. Če s prsti tak popek samo pobožamo, nam vonj na prstih ostane več deset minut.
Po načinu in obliki rasti so podobne stolistnicam saj so njihova naravna mutacija, le nekoliko bolj pokončne so. Nekatere cvetijo enkrat, tisti križanci, ki imajo nekaj "krvi" bengalk, pa cvetenje ponavljajo.

Poraščenost popka in vejic je odvisna od sorte do sorte. Seveda so z žlahtnenjem dlakavost potencirali saj je bila to tista nova lastnost vrtnic, ki je vrtnice spet povzdignila med zaželjene rastline in s katero se je dalo primamiti kupce. Izjemno priljubljene so bile v 19. stoletju, takrat so polnile večino strani vrtničnih katalogov.

Njihova odlika so dišeče dlakave vejice, ki ostanejo tudi po cvetenju, in nas vsakič, ko se samo podrgnemo ob vrtnico, pozdravijo s svojim vonjem.
Hkrati so zadnji spomin na stare, antične, zgodovinske vrtnice. S prihodom bengalk se je v zgodovinski knjigi vrtnic obrnil nov list.

Mahovnih vrtnic sama še nimam, sem jih pa velikokrat občudovala - no, še bolj pa božala - na obiskih po tujih vrtovih in parkih. Jeseni načrtujem nakup kakega ducata izbranih sadik, ki jih bom posadila na še ne urejen predvrt, prostor, kjer me bodo spremljale ob vsakem odhodu in prihodu domov.
Osnovna vrtnica, baje prva mutacija, iz katere izhajajo ostale mahovne vrtnice:

Common Moss



Lady Moss



Duchesse de Rohan



William Lobb



Capitaine John Ingram



Alfred de Dalmas



Mme. Louis Leveque



Laneii




Žlahtniteljstva so se lotili tudi zadnja leta in tako lahko na trgu najdemo nove, zanimive mahovne vrtnice.

Tale je nastala leta 1998, vzgojili in registrirali so jo v žlahtniteljski hiši Darkness, ime pa ji je Nigthmoss. Kakšna barva .



In kako dišijo. Izhajajo iz stolistnic, ki jim marsikateri poznavalec vrtnic pripisuje najmočnejši vonj (no, zame imajo najbolj izrazit vonj damaščanke) in njihovi cvetovi seveda dišijo, je pa vonj zaradi teh dlačic bolj smolnat in rezek. Po cvetenju smolnato diši tudi listje in veje.


Sem še malo brskala po svojem arhivu...

Soupert et Notting






Gloire de Mousseaux

[Garden-ja]

Citiram:

rene: Res so nekaj posebnega tele moss vrtnice s svojimi poraščenimi popki. Ogrnjeni v mahovno odejico, prav nalašč za letošnje poletje, ko temperatura niha od vročine pa do, skoraj bi lahko rekla pozne zime ( vsaj v naših krajih je tako). Confused Drugače pa Garden-ja, ko sem brskala po katalogih za moss vrrtnicami, je pri večini podatek da vonja ni. A je to mišljeno da cvet ne diši?

O, kako da ne dišijo. Shocked Izhajajo iz stolistnic, ki jim marsikateri poznavalec vrtnic pripisuje najmočnejši vonj (no, zame imajo najbolj izrazit vonj damaščanke) in njihovi cvetovi seveda dišijo, je pa vonj zaradi teh dlačic bolj smolnat in rezek. Po cvetenju smolnato diši tudi listje in veje.

Citiram:

Članica pravi, da je zasledila, da pogosto obolevajo za črno listno pegavostjo.

Citiram:

rene: Jaz imam od lanske jeseni štiri mahovke in na njih ni bilo opaziti nobene bolezni. Letos sem imela probleme predvsem z neodpiranjem cvetov, tudi pri nekaterih drugih vrstah, kar pa na količino dežja niti ni tako čudno. V letošnji pošiljki pričakujem še štiri nove in potem v naslednjem letu verjetno sledi malo izčrpnejše poročilo o obnašanju mahovk pri meni.

Citiram:

1vrtnica: Majda, pri meni je zaenkrat rasla samo ena mahovna vrtnica, s katero pa nimam prav nobenih težav in nima nobenih bolezni, še uši ne. V letošnjem naročilu jih je tudi pri meni še nekaj, zato bo tako kot pri Rene tudi pri meni kaj več znano drugo leto.

Tudi pri meni ni nobenih težav, močno so odgnale tako da sem marsikatero porezala tudi za pol metra. Od spomladi do danes so se kar konkretno naredile. Verjamem pa, da so bolj občutljive od drugih vendar ne bi smele biti toliko na črno pegavost kot na rjo.

Citiram:

bobolino: kje pa bi lahko nabavili tole Nightmoss? ima kdo tega Lobba doma? Res vleče na viola barvo ali je bolj magenta barve?

Citiram:

doli: William Lobb je sprva lepo vijoličasto obarvan, ko se cvet odpre in stara, se spreminja v magena barvo. Zelo visok, rase kot plezalka, če ga seveda ne obrezuješ.

_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

[Garden-ja]

Tule še ena moja letošnja:





V polnem cvetu so bile ravno ko je bila štala s forumom tako da nisem niti pošteno vseh poslikala.

Ko bo prenehalo deževati, bom videla, če je še kaj ostalo od njih.

Sicer pa so mi mahovne najbolj všeč kot naravno vzgojene, velika večina res odrase v prave vzpenjalke tako kot pravi doli.
Prvič sem take videla v vrtu Romantika in res so naredile vtis name.

Sicer jih pa še vedno manem med prsti vsakič, ko grem mimo.
Mmmm, kako diši._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

[Marjeta]

Ne vem, kam bi postavila svoje vprašanje - morda kar sem, ker se tiče dveh mahovnih vrtnic: Gabrielle Noyelle in Robert Leopold (edini mahovni pri meni).

Obe sta Petrovićevi, posajeni predlansko jesen. Obe močno napada črna listna pegavost, sploh Gabrielle Noyelle je že praktično brez listov.
Tudi prirastka je komaj kaj. Par cvetov je bilo, a nič impresivnega.

Je bilo že govora o tem, da ju vržemo ven, a meni ju je vseeno škoda - na spletu najdem veliko lepih slik in pohval za obe. Razmišljam, da mogoče ne znam z njima?

Zato sprašujem tu - ima kdo doma točno ti dve vrtnici, kako se obneseta? Sta deležni kakšnih posebnih ukrepov?
Če nimate teh dveh, imate mogočne kakšne druge mahovne? Opažate pri njih kakšne posebnosti?

[Melona]

Marjeta, mahovne vrtnice so med mojjimi najljubšimi in z glavo skozi zid si bom še kakšno privoščila . Imam Gabrielle Noyelle, enako star je kot tvoj. Lani je bil čudovit, kakor mora biti. Letos pa je katastrofa; že zgodaj ga je napadla plesen, ne toliko po listih, kot po pecljih tik pred cvetovi. Zelo slabo je cvetel. Ne da je imel malo cvetov, bilo jih je dosti, ampak niso bili taki, kakršni bi morali biti. V njegove cvetove se hodi skrivat in gostit en čuden hrošč, ki se zna oprijeti prašnikov, da ga komaj zbezam ven. Zrastel je samo v višino, v širino komaj kaj. Ves se je nagnil, da sem mu morala dati oporo. Ker ga imam šele malo časa in je bilo letos pri nas zelo veliko dežja, poleg tega sem gnojila z nepreizkušenim gnojilom, ga ne morem kar odsloviti. Naslednjo sezono bo morda spet lep, vsaj eno sezono ga še počakam.

[Marjeta]

Hm, Melona, z glavo skozi zid, praviš.

Tisti hrošč, ki se hodi gostit v cvetove - a je črn z belimi pikami? Tak srednjevelik? Tisti so pri mojih vrtnicah naredili največ škode. Cvet izmaličijo oz. dobesedno požrejo.

[Melona]

Točno tak je ta hrošč, ja. Odznotraj uniči cvet takoj, ko se lahko prerine vanj. Ne samo venčne liste, ampak tudi pistulo in prašnike, samo razdejanje ostane za njim.

[bobolino]

Tale hrošč ima na forumu svojo temo, je pa tale http://en.m.wikipedia.org/wiki/Oxythyrea_funesta.

pri meni hodi na bele cvetove._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[Marjeta]

Pa res, tema tu na forumu: http://forum.gartlc.si/gartlc-post-296.html&highlight=oxythyrea+funesta#296