Aye saj je bilo verjetno že kje napisano, ampak ali lahko še enkrat poveš kako fermentiraš otrobe. Jaz v prevrelko od kopriv namočim zelo drobne borove sekance (doma narejene - presejane na mrežo) počakam da se na njih pojavi #plesen# katere potem vdelam v kompostni kup. Je to v redu?
Lp_________________Robert
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Regeneracija močno poškodovanih tal in nasad grmičevja
Ta zelo zanimiva tema je sicer daleč od gojenja vrtnih trajnic v okrasne namene, kar je v resnici moja glavna življenska aktivnost zadnjih desetletij. Vendar v resnici le navidez!
Ohranjanje naravne plodnosti tal bi namreč moralo prevladati tudi pri sonaravnem (ali naravi prijaznem) vrtnarjenju v okrasne namene v domačem vrtu. Le na prvi pogled se to zdi nemogoče!
V resnici tudi veliko okrasnih trajnic za dobro uspevanje ne potrebuje nič drugega, kot samo rahlo, zračno in s humusom bogato prst, ki ji velikokrat rečemo kar 'dobra vrtna prst'. In to lahko naravi pomagamo 'narediti', oziroma 'vzdrževati' s čisto naravnimi metodami in domačimi materiali, brez kupovanja industrijsko obdelanih ali celo iz daljnih krajev pripeljanih 'naravnih materialov', kot so kokos, šota, ptičje guano (ki so seveda ekološki tam, kjer so doma) in še in še .... kaj vse je dandanašnji možno kupiti kot zveličavne ekološke pomočnike pri vrtnarjenju. Jaz pa mislim, da je lahko ekološko le tisto, kaj je doma v naši bližini in ni potrebovalo za transport k nam fosilnih goriv, kar ne more biti ekološko!
Permakulturni, ekološki in drugi v naravno kmetovanje in vrtnarjenje usmerjeni guruji hvalevredno širijo znanje o naravi in naravnih procesih. S tem odpirajo nova obzorja, ki smo jih le dve generaciji nazaj še v veliki meri obvladovali 'z zdravo kmečko pametjo', dandanašnji pa so se ta znanja in dojemanja v veliki meri že izgubila in jih je treba le na novo obuditi.
Vedenja in znanja se k sreči obujajo in dobivajo nove dimenzije! Hvala Zufu in mnogim drugim, ki se trudijo.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Ohranjanje naravne plodnosti tal bi namreč moralo prevladati tudi pri sonaravnem (ali naravi prijaznem) vrtnarjenju v okrasne namene v domačem vrtu. Le na prvi pogled se to zdi nemogoče!
V resnici tudi veliko okrasnih trajnic za dobro uspevanje ne potrebuje nič drugega, kot samo rahlo, zračno in s humusom bogato prst, ki ji velikokrat rečemo kar 'dobra vrtna prst'. In to lahko naravi pomagamo 'narediti', oziroma 'vzdrževati' s čisto naravnimi metodami in domačimi materiali, brez kupovanja industrijsko obdelanih ali celo iz daljnih krajev pripeljanih 'naravnih materialov', kot so kokos, šota, ptičje guano (ki so seveda ekološki tam, kjer so doma) in še in še .... kaj vse je dandanašnji možno kupiti kot zveličavne ekološke pomočnike pri vrtnarjenju. Jaz pa mislim, da je lahko ekološko le tisto, kaj je doma v naši bližini in ni potrebovalo za transport k nam fosilnih goriv, kar ne more biti ekološko!
Permakulturni, ekološki in drugi v naravno kmetovanje in vrtnarjenje usmerjeni guruji hvalevredno širijo znanje o naravi in naravnih procesih. S tem odpirajo nova obzorja, ki smo jih le dve generaciji nazaj še v veliki meri obvladovali 'z zdravo kmečko pametjo', dandanašnji pa so se ta znanja in dojemanja v veliki meri že izgubila in jih je treba le na novo obuditi.
Vedenja in znanja se k sreči obujajo in dobivajo nove dimenzije! Hvala Zufu in mnogim drugim, ki se trudijo.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Vsem hvala za obsežen odziv. Očitno je problematika "poškodovanih tal" aktualna, saj se drugače ne bi tako številčno odzvali, pa naj bo to z nasveti, vprašanji ali pa le pozdravom. Super druščina, itak.
Če se omejim na izpostavljeno temo, potem bo najbolje da grem lepo po vrsti in ponudim še dodaten oris za širšo sliko.
Prvenstveno je pomemben dejavnik ta, da kot "skrbnik" tega kosa zemlje na kateri živim, prihajam iz stroke, vendar z "opombo", ki se ji reče konvencionalen pristop k vrtnarjenju. Če ne dolgovezim o svojem življenju in delu ter dodam zgolj pomembno malenkost, potem zaključujem prvo točko s tem, da se od te "opombe" zavestno poslavljam, kar pa se nekako ne zgodi čez noč.
Konkreten namen na tem koščku zemlje je urediti manjši sklop sadnega vrta s posajenim jagodičevjem, ki bo združeno v nekakšne špalirje (dolžina cca 10m, skupaj z goji bi nastale štiri vrste). Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo. V takšni organiziranosti bi lahko lažje ščitil z mrežami. Sedaj imam posajene rastline malo tu, malo tam (približek gozdnega vrta) in tako vsak grm posebaj zavijam z mrežo. V resnici tega ne uspem narediti in tako sem uspel letos prestreči zgolj rdeči ribez, ostalega ne (josta, kosmulje, maline) Zorijo še aronije, robide, forberry, bezeg. Jasno mi je, da z utečenim načinom pristopanja do narave (konvencionalno) rušimo naravno ravnovesje in ravno to bom z omreženimi špalirji, na nek način tudi storil. Zato bom v bližini zasadil še nekaj grmičevja za "ptice".
Tu sem še malce opisal zgoraj omenjeno težavo prehajanja na obojestransko znosno sobivanje z naravo, ko brezkompromisno želim veliko pridelka zgolj za sebe. Torej kompromis, en grm za mene, eden za tebe, vendar jasno ločeno z mrežo.
"Mesto dogodka" je lanskoletna razširitev moje "prisotnosti" na sicer lastninsko moji zemlji. Torej smo ta del odmejili od obstoječega pašnika, katerega sem omenjal v uvodnem prispevku, ter je tako lansko leto že počival in se počasi regeneriral. Košček je približno 15 x 20m omejen pa je iz ene strani z ograjo pašnika, njivo, vrtom, na delu te zaplate iz četrte strani pa je že obstoječ sadovnjak (stare jablane in nekaj podmladka). S stroji bi zaradi tega težko kaj pametno obdeloval in mi to tudi ne diši preveč. "Odpiranje" zemlje, če tako poimenujem oranje, prekopavanje ipd. mi sedaj, ko se lahko malce bolj posvečam obdelovanju zemlje konkretno, nikakor ne deluje trajnostno. Imam slabe izkušnje, zemlja slabi (če nekoliko povdarim), vendar pa hkrati razumem in to tudi sam doživljam, da je za večje spremembe potreben čas in obilo energije. Zato trenutno nekako najbolj resoniram s t.i. samoregeneracijo narave, pri čemer ji (naravi) vsaj ne nasprotujem, če že ne pomagam.
Skratka, teren je raven, kvadratne oblike. Zemlja je ilovnata in globoka, brez kamenja. Rastje je večinoma pritlikavih vrst, kar pač zmore obstati na pašnikih. V večini so to trave, sicer pa še ostalo travniško rastlinje (bela in črna detelja, jetičnik, šentjanževka, grenkuljica, trpotec in druge ter en regrad in nekaj skupin kopriv), a kot pravim, prevladujejo trave. Korenin je bilo ob kopanju opaziti zelo malo in lahko le prikimam zufu, ko pravi "skromno zgoraj, skromno spodaj". Organske mase posledično ne more biti veliko.
Pristop do narave, .... morebiti prvenstveno do samega sebe.
Zagotovo bom šel po korakih, saj se mi je do sedaj preskakovanje večih stopnic hkrati ponavadi slabše končalo in je bilo potrebno ponavljanje.
Na linijah, kjer bo potekal špalir bom namestil debelejšo zastirko. Materiala mislim da imam dovolj, če ne, ga bom pričaral. V nadaljevanju bi to površino tretiral s kakšnimi kulturami mikroorganizmov. Ker sem človek izkustev, bi jih "vzgojil" sam, seveda pa bodo dobrodošli tudi tvoji zuf (za vzpodbudo). Ob izpostavitvi te problematike, sem vpodbudil še dodaten impulz in tako ravno te dni malce organizirano oblikujem "načrt akcije" z raznimi BIMI, IMOTI itd. Vse obstaja zapisano na forumu, a na številnih straneh večih tem in je na hitro težje pregledno. Zapiski torej.
Deževniki in ostali živelj se ponavadi kar "pojavi" pod kupi trohnečega materiala, zato tega ne bom posebaj dodajal.
Zelo verjetno bi se sajenje zgodilo naslednjo jesen in bo organizirano v špalirje, .... tako vsaj trenutno mislim.
Gozdni vrt. Enostavno priznam, da v tem trenutku še ne vibriram z enako valovno dolžino, bi pa me znal malce uravnati ali "medse sprejeti" kakšen obisk takšnega vrta. Trenutno v takšnem pristopu vidim preveč neorganiziranosti. Zato torej špalirji.
Vmesni, travnati predeli bodo bili košeni s strižno kosilnico. Zastirka pri kosilnicah povzročajo težave. Izjemoma bi bilo izvedljivo, če bi izbral zelo pozen termin košnje in bi tako prišel skozi z le eno košnjo letno ter sprejel kompromis malce večje zaraščenosti. Medtem bi pokošena trava humificirala. Nenazadnje je to značilno za neokrnjeno naravo.
Alternativa temu bi bilo poleganje-nekakšno valjanje trave. Odpadejo težave pri košnji z zastirko in se mi nasplošno še najbolj dopade.
Vzporedno bi tretiral z lokalnimi mikro organizmi.
Kompost, preperel gnoj, listavka. To bo potrebno šele narediti. Morda kakšno stvar od tega celo uspem. Neposredno mejim na hrastov mešani gozd. Teoretično bi še lahko namlel drobnejše veje sadnjega drevja. Morebiti bi takšnemu nasadu (delno/olesenele rastline) povsem godel kompost iz bolj celuloznih delov in ne zgolj preperel h. gnoj. Koliko pa se ga dodaja na travo?
Dosejal bi še kakšno deteljno mešanico.
Nekje sem bral o koristnosti hrena pod sadnim drevjem. Kaj če jih nekaj zasadim kar na travo, med vrste?
Trenutno bi bila slika ukrepanja nekako takšna. Seveda so vsa mnenja dobrodošla.
Darren je zanimiv človek. Mnogo resnice je iz njegovih besed/dejanj razbrati, hočem reči videti naše zgrešenosti. Vreden poslušanja in povzemanja.
Navdihuje me Aye-Ayina omemba večanja biotske pestrosti travnika,
usmerja me pripomba ge. Jožice (trajnice) o lokalnih izhodiščih znanja, pripomočkov... ,
prizemljuje me forest727-ov nasvet v konvencionalno izkopane jame,
figulina globalnost in
zufova originalnost.
Še enkrat hvala za odziv.
Če se omejim na izpostavljeno temo, potem bo najbolje da grem lepo po vrsti in ponudim še dodaten oris za širšo sliko.
Prvenstveno je pomemben dejavnik ta, da kot "skrbnik" tega kosa zemlje na kateri živim, prihajam iz stroke, vendar z "opombo", ki se ji reče konvencionalen pristop k vrtnarjenju. Če ne dolgovezim o svojem življenju in delu ter dodam zgolj pomembno malenkost, potem zaključujem prvo točko s tem, da se od te "opombe" zavestno poslavljam, kar pa se nekako ne zgodi čez noč.
Konkreten namen na tem koščku zemlje je urediti manjši sklop sadnega vrta s posajenim jagodičevjem, ki bo združeno v nekakšne špalirje (dolžina cca 10m, skupaj z goji bi nastale štiri vrste). Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo. V takšni organiziranosti bi lahko lažje ščitil z mrežami. Sedaj imam posajene rastline malo tu, malo tam (približek gozdnega vrta) in tako vsak grm posebaj zavijam z mrežo. V resnici tega ne uspem narediti in tako sem uspel letos prestreči zgolj rdeči ribez, ostalega ne (josta, kosmulje, maline) Zorijo še aronije, robide, forberry, bezeg. Jasno mi je, da z utečenim načinom pristopanja do narave (konvencionalno) rušimo naravno ravnovesje in ravno to bom z omreženimi špalirji, na nek način tudi storil. Zato bom v bližini zasadil še nekaj grmičevja za "ptice".
Tu sem še malce opisal zgoraj omenjeno težavo prehajanja na obojestransko znosno sobivanje z naravo, ko brezkompromisno želim veliko pridelka zgolj za sebe. Torej kompromis, en grm za mene, eden za tebe, vendar jasno ločeno z mrežo.
"Mesto dogodka" je lanskoletna razširitev moje "prisotnosti" na sicer lastninsko moji zemlji. Torej smo ta del odmejili od obstoječega pašnika, katerega sem omenjal v uvodnem prispevku, ter je tako lansko leto že počival in se počasi regeneriral. Košček je približno 15 x 20m omejen pa je iz ene strani z ograjo pašnika, njivo, vrtom, na delu te zaplate iz četrte strani pa je že obstoječ sadovnjak (stare jablane in nekaj podmladka). S stroji bi zaradi tega težko kaj pametno obdeloval in mi to tudi ne diši preveč. "Odpiranje" zemlje, če tako poimenujem oranje, prekopavanje ipd. mi sedaj, ko se lahko malce bolj posvečam obdelovanju zemlje konkretno, nikakor ne deluje trajnostno. Imam slabe izkušnje, zemlja slabi (če nekoliko povdarim), vendar pa hkrati razumem in to tudi sam doživljam, da je za večje spremembe potreben čas in obilo energije. Zato trenutno nekako najbolj resoniram s t.i. samoregeneracijo narave, pri čemer ji (naravi) vsaj ne nasprotujem, če že ne pomagam.
Skratka, teren je raven, kvadratne oblike. Zemlja je ilovnata in globoka, brez kamenja. Rastje je večinoma pritlikavih vrst, kar pač zmore obstati na pašnikih. V večini so to trave, sicer pa še ostalo travniško rastlinje (bela in črna detelja, jetičnik, šentjanževka, grenkuljica, trpotec in druge ter en regrad in nekaj skupin kopriv), a kot pravim, prevladujejo trave. Korenin je bilo ob kopanju opaziti zelo malo in lahko le prikimam zufu, ko pravi "skromno zgoraj, skromno spodaj". Organske mase posledično ne more biti veliko.
Pristop do narave, .... morebiti prvenstveno do samega sebe.
Zagotovo bom šel po korakih, saj se mi je do sedaj preskakovanje večih stopnic hkrati ponavadi slabše končalo in je bilo potrebno ponavljanje.
Na linijah, kjer bo potekal špalir bom namestil debelejšo zastirko. Materiala mislim da imam dovolj, če ne, ga bom pričaral. V nadaljevanju bi to površino tretiral s kakšnimi kulturami mikroorganizmov. Ker sem človek izkustev, bi jih "vzgojil" sam, seveda pa bodo dobrodošli tudi tvoji zuf (za vzpodbudo). Ob izpostavitvi te problematike, sem vpodbudil še dodaten impulz in tako ravno te dni malce organizirano oblikujem "načrt akcije" z raznimi BIMI, IMOTI itd. Vse obstaja zapisano na forumu, a na številnih straneh večih tem in je na hitro težje pregledno. Zapiski torej.
Deževniki in ostali živelj se ponavadi kar "pojavi" pod kupi trohnečega materiala, zato tega ne bom posebaj dodajal.
Zelo verjetno bi se sajenje zgodilo naslednjo jesen in bo organizirano v špalirje, .... tako vsaj trenutno mislim.
Gozdni vrt. Enostavno priznam, da v tem trenutku še ne vibriram z enako valovno dolžino, bi pa me znal malce uravnati ali "medse sprejeti" kakšen obisk takšnega vrta. Trenutno v takšnem pristopu vidim preveč neorganiziranosti. Zato torej špalirji.
Vmesni, travnati predeli bodo bili košeni s strižno kosilnico. Zastirka pri kosilnicah povzročajo težave. Izjemoma bi bilo izvedljivo, če bi izbral zelo pozen termin košnje in bi tako prišel skozi z le eno košnjo letno ter sprejel kompromis malce večje zaraščenosti. Medtem bi pokošena trava humificirala. Nenazadnje je to značilno za neokrnjeno naravo.
Alternativa temu bi bilo poleganje-nekakšno valjanje trave. Odpadejo težave pri košnji z zastirko in se mi nasplošno še najbolj dopade.
Vzporedno bi tretiral z lokalnimi mikro organizmi.
Kompost, preperel gnoj, listavka. To bo potrebno šele narediti. Morda kakšno stvar od tega celo uspem. Neposredno mejim na hrastov mešani gozd. Teoretično bi še lahko namlel drobnejše veje sadnjega drevja. Morebiti bi takšnemu nasadu (delno/olesenele rastline) povsem godel kompost iz bolj celuloznih delov in ne zgolj preperel h. gnoj. Koliko pa se ga dodaja na travo?
Dosejal bi še kakšno deteljno mešanico.
Nekje sem bral o koristnosti hrena pod sadnim drevjem. Kaj če jih nekaj zasadim kar na travo, med vrste?
Trenutno bi bila slika ukrepanja nekako takšna. Seveda so vsa mnenja dobrodošla.
Darren je zanimiv človek. Mnogo resnice je iz njegovih besed/dejanj razbrati, hočem reči videti naše zgrešenosti. Vreden poslušanja in povzemanja.
Navdihuje me Aye-Ayina omemba večanja biotske pestrosti travnika,
usmerja me pripomba ge. Jožice (trajnice) o lokalnih izhodiščih znanja, pripomočkov... ,
prizemljuje me forest727-ov nasvet v konvencionalno izkopane jame,
figulina globalnost in
zufova originalnost.
Še enkrat hvala za odziv.
| zoyba je napisal/a: |
| Aye saj je bilo verjetno že kje napisano, ampak ali lahko še enkrat poveš kako fermentiraš otrobe. Jaz v prevrelko od kopriv namočim zelo drobne borove sekance (doma narejene - presejane na mrežo) počakam da se na njih pojavi #plesen# katere potem vdelam v kompostni kup. Je to v redu? Lp |
Zoyba, Tule smo govorili o tem, tudi moj odgovor je tam.
Uf, sem mel materiala za brati.. 
Khm, poglejmo. Najprej da ti odgovorim na tole (govoril bom v kilah, upam da te ne bo motlo):
Mi dodamo, sicer ne na travo, ampak kot hranilo drevesu, okrog 10 kg +- 1 kg na drevo, ki je v polni rodnosti (se pravi starost 9 +- 1 leto in več, odvisno od sorte, kdaj doseže polno rodnost). Namečemo ga okrog pod krošnjo in še kakšen meter okrog krošnje. To pustimo, da pade kakšen dež na pognojeno območje, in ga vtremo po dežju v zgornji sloj zemlje (plitko gremo čez z frezo, dvomim da globje kot 5 cm).
Torej, mejitev na hrastov gozd je odlično izhodišče za delanje komposta. Debelejše veje porabiš za kurjavo (če se greješ na drva), kar je pa tam do 3 - 4 cm v premeru pa zmelješ. Tem sekancem (oziroma žagovini, če imaš dober drobilec) mi dodamo svež hlevski gnoj, seveda po plasteh, in vse skupaj zalijemo z gnojilom iz škropiv, za pospešitev razgradnje. Po enem letu bo kompost skoraj zagotovo že narejen. Seveda, dodamo tudi sadni les, ki pride od obrezovanja.
Oops.
Nimam te namena kakorkoli omejevati. To je samo moje mnenje, kaj bi jaz naredil.
Khm, poglejmo. Najprej da ti odgovorim na tole (govoril bom v kilah, upam da te ne bo motlo):
| Citiram: |
| Koliko pa se ga dodaja na travo? |
Mi dodamo, sicer ne na travo, ampak kot hranilo drevesu, okrog 10 kg +- 1 kg na drevo, ki je v polni rodnosti (se pravi starost 9 +- 1 leto in več, odvisno od sorte, kdaj doseže polno rodnost). Namečemo ga okrog pod krošnjo in še kakšen meter okrog krošnje. To pustimo, da pade kakšen dež na pognojeno območje, in ga vtremo po dežju v zgornji sloj zemlje (plitko gremo čez z frezo, dvomim da globje kot 5 cm).
| Citiram: |
| Kompost, preperel gnoj, listavka. To bo potrebno šele narediti. Morda kakšno stvar od tega celo uspem. Neposredno mejim na hrastov mešani gozd. Teoretično bi še lahko namlel drobnejše veje sadnjega drevja. Morebiti bi takšnemu nasadu (delno/olesenele rastline) povsem godel kompost iz bolj celuloznih delov in ne zgolj preperel h. gnoj. |
Torej, mejitev na hrastov gozd je odlično izhodišče za delanje komposta.
Debelejše veje porabiš za kurjavo (če se greješ na drva), kar je pa tam do 3 - 4 cm v premeru pa zmelješ. Tem sekancem (oziroma žagovini, če imaš dober drobilec) mi dodamo svež hlevski gnoj, seveda po plasteh, in vse skupaj zalijemo z gnojilom iz škropiv, za pospešitev razgradnje. Po enem letu bo kompost skoraj zagotovo že narejen. Seveda, dodamo tudi sadni les, ki pride od obrezovanja.| Citiram: |
| prizemljuje me forest727-ov nasvet v konvencionalno izkopane jame |
Oops.
Nimam te namena kakorkoli omejevati. To je samo moje mnenje, kaj bi jaz naredil. | juglans je napisal/a: |
| forest727 hvala za pojasnila, sploh o teži komposta na rastlino. Super. Pozabil pripopati  . Seveda je bilo mišljeno v +. |
Ja, komposta pride kr kakšna karjola na tako rastlino. Količino, ki sem pa opisal, je pa za hlevski gnoj (peletiran).
To sem že vedel, da je cel post bil pisan v pozitivnem smislu.
| juglans je napisal/a: |
Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo. |
Mi smo letos uspeli 100% zavarovati naše 3 ribezove grmičke na zelo "bizaren" način. Mož je ob grmičku zabil palico in nanjo obesil naveden CD na vrvici. Niti ena jagoda ni končala v kljunčku. Priletijo samo do kompostnika cca 2 m stran, do ribeza pa ne upajo. Če bodo na tak način varne tudi borovnice, se nam ne bo treba truditi z napenjanem mreže.
Ne vem kaj je to, da jih je strah svetlečega krogca? Predno ti bo uspelo vse zaviti v mreže, lahko poskusiš tudi tako - če so pri vas ptice tudi tako strahopetne kot naše.
| figula je napisal/a: | ||
Mi smo letos uspeli 100% zavarovati naše 3 ribezove grmičke na zelo "bizaren" način. Mož je ob grmičku zabil palico in nanjo obesil naveden CD na vrvici. Niti ena jagoda ni končala v kljunčku. Priletijo samo do kompostnika cca 2 m stran, do ribeza pa ne upajo. Če bodo na tak način varne tudi borovnice, se nam ne bo treba truditi z napenjanem mreže. Ne vem kaj je to, da jih je strah svetlečega krogca? Predno ti bo uspelo vse zaviti v mreže, lahko poskusiš tudi tako - če so pri vas ptice tudi tako strahopetne kot naše. |
Pri nas so dva dni mal bolj čukasto gledali, pol so bili pa v disku ...
