Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Saj to je. Ko naše rastlinice zbolijo, se obnašamo kot najbolj skrbni starši do otrok in bi jih radi zaščitili in jim nudili najboljše kar obstaja! Imam na sumu brezvestne prodajalce, da to izkoriščajo, prikrivajo/prirejajo informacije in nam servirajo same superlative.
Že z nekaj dodatnimi podatki je mogoče vsaj zmanjšati tiste dejavnike, ki jih lahko - kot imaš ti dodatne ukrepe proti svetlobi.
Menda (nisem še preverila) lahko proizvajalec napiše za neko sredstvo, da je naravno, če vsebuje najmanj 3% naravne substance - hinavščina pa taka ! Še malo tveganja - saj me ne bodo preverjali - pa iz 3% nastane 100%.
Tudi sama razmišljam o sistemiku. V soboto ga pošpricam še z EM, danes sem ga z sodo in zalila z vitamini. Tako oskubljenega paradižnika še nisem imela. Sem kar malo razočarana.
Za drugo leto napravim bojni plan! - Ridomil ko bo visok 40cm (raje kot sedaj ko je na stotine plodov). - Protifert Kalcij ( da vsaj enkrat probam rešiti problem s kalcijim, ker pože 30% vseh plodov in 80% vseh pelatov) - In še kaj dodati na seznam.
Moj bojni plan, kot sva se včeraj dogovorila z možem, za naslednje leto pa je dodaten rastlinjak za paradižnike! Preveč vlage imajo moji paradižniki ob neidealnih poletjih, če ne junija ali julija, pa avgusta. Letos mi gre vsak dan ogromno časa, da pregledam ter očistim vse paradižnike ter jih poškropim proti plesni. Pa kljub vsemu trudu ne vem, koliko bom rešila, če sploh bom kaj.
Kar ni vzela toča, bo pobrala plesen. Je pa zanimvo, paradižnike imam na dveh vrtovih. Na tistem blizu Medvod jih verjetno ne bom mogla rešiti. Plodovi kar temnijo, zeleni so še samo vrhovi. Imeli so dovolj prostora, zračnost, ni, da bi govorila, da so tla zastrta s slamo. Na isti lokaciji so vsi, ki so sajeni izven vrta, ob trti, zdravi. Preko ograje ima sosed krompir, zdrav, njegovi paradižniki pa tudi niso videti prizadeti. Res pa je, da obilo škropi. Včeraj sem svoje iz obupa še enkrat obtrgala in poškropila s sodinim pripravkom, ostalo je izven mojih zmožnosti. Ob vrtu blizu Vrhnike ima soseda njivo krompirja, plesnivega, da je groza. Paradižniki pa imajo zaenkrat prizadete le posamezne listke, enkrat sem jih poškropila s sodo, le na posameznih rastlinah je malenkost prizadeto tudi steblo. So pa zdravi tisti, ki rastejo med ognjičem, sam se je zasejal po celi gredi in je visok vsaj pol metra. Med njim pa zdrave rastline, kakšen prizadet list se najde le na delih, visoko nad ognjičem. Isto opažam na gredi, kjer paradižnik zakriva lan. Tudi te rastline so zdrave, plodovi pa tako lepi, da bi se človek usedel in jih kar gledal. Teorija o zračnosti v teh primerih ne drži. Pred lanom so še maline, za paradižnikom pa sosedin visok fižol. Za te sem bila prepričana, da jih bo pobralo zaradi slabe zračnosti. Pa so kot rožce. Vsaj zaenkrat. Danes sem vse še enkrat privezala, odstranila zalistke, jutri pa dobijo še en odmerek sode. Potem pa upam, da bo kaj ostalo, da tudi jaz spoznam te okuse, ki jih tako slikovito opisujete. Lp Nauta
Moj bojni plan, kot sva se včeraj dogovorila z možem, za naslednje leto pa je dodaten rastlinjak za paradižnike!
Rastlinjak ali mogoče samo streho? Ob že obstoječem rastlinjaku sama navijam nad ostalimi bolj za streho. Več zračnosti, manj nevarnosti kondenza in ščitkarja, nič skrbi okoli odpiranja, pripiranja, zapiranja.
Tudi o strehi sva razmišljala, a najbrž se bova odločila kar za rastlinjak. Predvsem zato, ker bi novi za razliko od zdajšnjega bil lahko postavljen tudi pozimi in bi lahko imela notri solato in radič. Res da je v obstoječem eno sadiko pobrala plesen, ko me ni bilo, vendar je po tistem stanje notri v redu in veliko manj dela. Ščitkarja in gosenice omejujem z Neem tonikom, ga je pa zunaj toliko, kot notri.
Glede na težave s paradižnikom, ki so letos zaradi vremenskih sprememb kar precejšnje, bomo mnogi verjetno razmišljali in občasno uporabili kakšen fungicid. Še posebno, če bo na tehtnici izguba celotnega pridelka nasproti kakšnemu špricanju. Seveda si vsi želimo pripeljati sezono do konca brez uporabe FFS, vendar včasih to ni mogoče. Takrat je potrebno nekaj uporabiti.
Še vedno je bolje koristiti FFS v zmernih in pametnih odmerkih upoštevajoč karenco, ko vsaj vemo koliko, kaj in kdaj smo uporabili.
Pri vseh FFS je seveda zapisana karenca, ki je različna glede na vrtnino. Ponavadi je za paradižnik bistveno manjša ( od 3 do max 10 dni je večinoma), kot za druge pridelke, kjer se zna raztegniti na 45 dni pri istem sredstvu. Zato je potrebno navodilo skrbno prebrati, da se seznanimo s karenco pri posamezni rastlini.
Drug pomemben podatek je kolikokrat lahko sredstvo uporabimo v sezoni. Ponavadi se to giblje od 2 do 4 krat na leto. Tu pa se pojavi problem, ko želimo tretirati večkrat, če je večkratna sprememba vremena z dežjem in v nadaljvanju z vročimi dnevi.
Takrat moramo uporabiti več različnih sredstev. Najbolje je, da jih vsakič zamenjamo z drugim, že zato da se "bolezen" ne navadi in postane manj občutljiva na sredstvo. Zato moramo vedeti na osnovi česa je FFS sredstvo narejeno. Naj nas ne zavede samo drugo ime, ker ista učinkovina je pri različnih proizvajalcih pakirana pod različnimi imeni.
Kot primer: učinkovina Mankozeb je v najbolj pogosta in jo najdemo v Ridomilu, Acrobatu in Dithanu.
Nekaj podatkov za najbolj pogoste fungicide (proti plesni): Ridomil.........mankozeb+metalaksil Dithane........mankozeb Acrobat.........mankozeb+dimetomorf Quadris.........azoksistrobin Ranman........ciazofamid Score............difenokonazol Bravo.............klorotalonil Switch............ciprodinil+fludioksinil Revus............mandipropamid
Nisem sicer še preizkusil , bom pa moral nabaviti. Žal je paradižnik ena redkih rastlin na vrtu s katero je izjemno veliko dela ( obtrgovanje, zalivanje, privezovanje,...) ob negotovem izidu. Na koncu lahko nimamo nič. Ne vem ali se mi samo zdi ali je res. Kolikor mi sega spomin pred desetletji ni bilo s paradižnikom takih in toliko težav, sedaj pa vsako leto več in vedno nekaj novega. Sicer je res, da ne uporabljam odpornih sort-hibridov, ker so žal slabšega okusa, še vedno pa precej boljši v domači pridelavi od trgovinskih. Očitno bo treba pričeti razmišljati tudi v tej smeri naslednje leto.
Še nekaj mi ni jasno. Malo gledam opise naštetih fungicidov proti katerim boleznim so namenjeni. Jaz bi rabil nekaj za okroglo listno pegavosti (Septoria lycopersici), za katero je edino pri Ridomilu napisano da jo zdravi. Drugi fungicidi imajo napisano edino plesen ter črno listno pegavost pri paradižnikih. To se pravi drugi fungicidi razen Ridomila niso primerni za omenjeno bolezen ali samo napisano ni?
Ena izmed razlik med ''danes'' in ''pred desetletji'' je izbor sort. Pri nas takrat sadik nismo kupovali, semen še manj, ampak je bilo seme iste sorte pač pridelano vsako leto sproti. Sortno ali skrižano ali kakor koli temu rečemo, pa tudi samosevno, je bilo navajeno in na klimo in na zemljo. Morda tudi to vpliva na odpornost rastlin.
Druga stvar, o kateri razmišljam, so pa sredstva, s katerimi danes skačemo po vrtu. Labia, ste takrat kaj preventivno tretirali? Pri nas ne. Ali z vso preventivo in potem kurativo ne rušimo morda ravnovesij zemlje? Če samo pomislim, kaj vse je na voljo in veliko ljudi to uporablja; proti polžem, bramorjem, ušem, mravljam, strunam, ščitkarju, mahu, plesni, rji, toči, mreže za senčenje, folije za osončenje, sredstva za zračnost prsti, strehe, rastlinjaki ... Bolj ko jemljemo stvari v svoje roke, slabše je, se mi zdi. Na vsak način želimo naravo preslepiti, podaljšati sezone, skratka vse bi naredili za nekaj malega koristi. Tole ''vštric z naravo'' nam nekako ne gre dobro od rok.
Mogoče se pa res ne da več, mogoče narava ni, kakor je bila takrat. Ne vem. Samo vem, da današnji vrtnarji poznamo čedalje več trikov in več vemo o koledarjih, kolobarjenju, sredstvih za tretiranje, pa imamo čedalje več težav. Saj ne gre samo za letošnjo mokro sezono. Vsako leto jih je čedalje manj, ki paradižnike populijo samo zaradi zmrzali.
Ne vem ali se mi samo zdi ali je res. Kolikor mi sega spomin pred desetletji ni bilo s paradižnikom takih in toliko težav, sedaj pa vsako leto več in vedno nekaj novega.
Pri meni so se težave pojavile najprej pri volovskem srcu, kakšnih 10 ali 15 let nazaj. Od takrat se povečujejo, čeprav zemlje na vrtu ne pripravljam čisto nič drugače. Tudi gnojim jih na vrtu ne pretirano in ne dognojujem čez leto. Je možno, da je v zraku več spor plesni, kot je je bilo pred desetletji? Smo tudi te kdaj uvozili s semenskim krompirjem??
Še malo tveganja - saj me ne bodo preverjali - pa iz 3% nastane 100%.
