Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni češenj in višenj
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Bolezni češenj in višenj
(Prenos iz arhiva)
ČEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST (Blumeriella japii)
V zadnjih letih je listna pegavost najbolj škodljiva bolezen češenj in višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice,ki so manjše ob tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem se lahko povežejo med seboj. Uporabljajo se kontaktni fungicidi ( niso škodljivi za čebele, pikapolonice,..) kot so Antracol, Dithan, Delan, Ziram, Baycor.
S škropljenjem se prepreči nadaljne širjenje bolezni, sicer lahko ostane drevo sredi poletja brez listja, tako drevo naslednje leto slabo cveti in rodi.
Listje je treba pograbiti in uničiti, tudi spomladi.Pri močnejšem napadu plodovi odpadejo, sicer je treba paziti na karenco. V primeru da bomo sedaj uživali plodove pa škropimo po obiranju, pri tem bomo zatirali tudi luknjičavost.
ČRNA ČEŠNJEVA UŠ (Myzus pruniavium)
Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki pa zaostajajo v rasti. Pojavi se obilica medene rose, ki privablja mravlje.
LISTNA LUKNJIČAVOST (Stigmina carpophila)
Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, slivah in breskvah. Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in sušijo. Listje izgleda kot bi bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti škropimo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma v razvojni fazi brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna škropljenja v aprilu in maju.
foto oriolus
CVETNA MONILIJA (Monilinia laxa)
Cvetna monilija spada med najpogostejše bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi druge vrste koščičarjev. Cvetovi pa tudi vejice se posušijo, pogosto se smolijo ter ostanejo čez poletje na drevju. Proti cvetni monilijiškropimo občutljive sorte koščičarjev, prvič v začetku cvetenja (odprtih 10% cvetov). Škropljenje ponovimo, ko začnejo odpadati prvi večni listi oziroma pred napovedanim dežjem.
Vir: Pinusov ključ , Babaco, romana_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
V zadnjih letih je listna pegavost najbolj škodljiva bolezen češenj in višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice,ki so manjše ob tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem se lahko povežejo med seboj. Uporabljajo se kontaktni fungicidi ( niso škodljivi za čebele, pikapolonice,..) kot so Antracol, Dithan, Delan, Ziram, Baycor.
S škropljenjem se prepreči nadaljne širjenje bolezni, sicer lahko ostane drevo sredi poletja brez listja, tako drevo naslednje leto slabo cveti in rodi.
Listje je treba pograbiti in uničiti, tudi spomladi.Pri močnejšem napadu plodovi odpadejo, sicer je treba paziti na karenco. V primeru da bomo sedaj uživali plodove pa škropimo po obiranju, pri tem bomo zatirali tudi luknjičavost.
ČRNA ČEŠNJEVA UŠ (Myzus pruniavium)
Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki pa zaostajajo v rasti. Pojavi se obilica medene rose, ki privablja mravlje.
LISTNA LUKNJIČAVOST (Stigmina carpophila)
Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, slivah in breskvah. Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in sušijo. Listje izgleda kot bi bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti škropimo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma v razvojni fazi brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna škropljenja v aprilu in maju.
foto oriolus
CVETNA MONILIJA (Monilinia laxa)
Cvetna monilija spada med najpogostejše bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi druge vrste koščičarjev. Cvetovi pa tudi vejice se posušijo, pogosto se smolijo ter ostanejo čez poletje na drevju. Proti cvetni monilijiškropimo občutljive sorte koščičarjev, prvič v začetku cvetenja (odprtih 10% cvetov). Škropljenje ponovimo, ko začnejo odpadati prvi večni listi oziroma pred napovedanim dežjem.
Vir: Pinusov ključ , Babaco, romana_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Irenak tako deblo na cepljenem mestu je nekaj običajnega.
Lahko se hitreje debeli podlaga lahko pa tudi cepljeni del in pride do razlike v debelini. Kolikor mi je znano je intenzivnost nalaganja lesa genetsko pogojena._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Lahko se hitreje debeli podlaga lahko pa tudi cepljeni del in pride do razlike v debelini. Kolikor mi je znano je intenzivnost nalaganja lesa genetsko pogojena._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
dedek je v temi vinogradniške breskve zapisal:
Ziram je tudi proti listni luknjičavosti (ali kakšen mankozeb, ditan ipd.) vendar šele avgusta. Obe bolezni povzročita odpadanje listov in slabitev dreves!
Mene pa tu zanima sledeče!
Na gruntu sem vse divje češnje pocepil. Na vsaki sem pustil eno stransko vejo nedotaknjeno (divjo). Vse cepljene veje so se okužile, divje ne. Tako imam po vsej verjetnosti srečo da drevesa živijo dalje in ne propadejo?
Ziram sredi avgusta in to je to?_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Ziram je tudi proti listni luknjičavosti (ali kakšen mankozeb, ditan ipd.) vendar šele avgusta. Obe bolezni povzročita odpadanje listov in slabitev dreves!
Mene pa tu zanima sledeče!
Na gruntu sem vse divje češnje pocepil. Na vsaki sem pustil eno stransko vejo nedotaknjeno (divjo). Vse cepljene veje so se okužile, divje ne. Tako imam po vsej verjetnosti srečo da drevesa živijo dalje in ne propadejo?
Ziram sredi avgusta in to je to?_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....