Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Tibetanski Sel roti
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Tibetanski Sel roti
(Prenos iz arhiva)
V teh prazničnih dneh je bila sestra v Tibetu. Včeraj zagotovo, dnevi pred tem pa tudi, se mi zdi. Vem zato, ker je bilo slišati nekakšne tuje, eksotične izraze. Internet, čudež 21. st.
Danes sem to "popotovanje" izkusil še skozi gurmanski vidik.
Takole je bilo.
Danes bomo imeli za kosilo Sel roti.Prav, čeprav ???
Postopek priprave narekuje sledeče:
Dan pred tem se namoči nekuhan riž. Namočen riž se odcedi in v blenderju zmelje v pasto. Pasta je bila malce bolj gosta kot masa za palačinke, torej se je spotoma, med mletjem dodajala voda. Sledila je faza začinjanja. Nič posebnega, na eno skodelico paste v. žlica sladkorja, sol po občutku in cca žlica putra. Dobro premešano se cvre v olju. Tibetanci pravijo, da olje ne sme biti preveč vroče. Pri nas se je cvrlo na sedmici steklokeramične. V originalnem izročilu se pasto v vroče olje zliva v krogu, da nastanejo nekakšni obročki, če želite tudi krofki z luknjo v sredini. Zapeče se do rumeno rjave barve. (ta del je izredno zdrav, cvrtje in te reči)
Tibetanski običaj je postrežba s kislim krompirjem, pri nas pa smo sprejeli kompromis in krožnik sestavili s solato rdeče pese in krompirja.
Vtisi. Prvotno sem bil skeptičen glede ujemanja z rdečo peso, saj so "ocvrtki" kanček sladki in človeka povleče k marmeladi ali kakšni čokoladi. No, v resnici pa se je z rdečo peso in krompirjem lepo dopolnjevalo. Sami sel rotiji so precej nevtralnega okusa (razumljivo, saj je večina surovine riž) in menim, da bi ob kakšni zelo močni aromi izpadli preveč "copatasto". Ali pa tudi ne.
Zelo zanimiva popestritev, zgledala pa je takole.
In ne, nismo jedli z rokami, le fotograf sem bolj slab. Lahko bi pomislil tudi na pribor.
Danes sem to "popotovanje" izkusil še skozi gurmanski vidik.
Takole je bilo.
Danes bomo imeli za kosilo Sel roti.Prav, čeprav ???
Postopek priprave narekuje sledeče:
Dan pred tem se namoči nekuhan riž. Namočen riž se odcedi in v blenderju zmelje v pasto. Pasta je bila malce bolj gosta kot masa za palačinke, torej se je spotoma, med mletjem dodajala voda. Sledila je faza začinjanja. Nič posebnega, na eno skodelico paste v. žlica sladkorja, sol po občutku in cca žlica putra. Dobro premešano se cvre v olju. Tibetanci pravijo, da olje ne sme biti preveč vroče. Pri nas se je cvrlo na sedmici steklokeramične. V originalnem izročilu se pasto v vroče olje zliva v krogu, da nastanejo nekakšni obročki, če želite tudi krofki z luknjo v sredini. Zapeče se do rumeno rjave barve. (ta del je izredno zdrav, cvrtje in te reči)
Tibetanski običaj je postrežba s kislim krompirjem, pri nas pa smo sprejeli kompromis in krožnik sestavili s solato rdeče pese in krompirja.
Vtisi. Prvotno sem bil skeptičen glede ujemanja z rdečo peso, saj so "ocvrtki" kanček sladki in človeka povleče k marmeladi ali kakšni čokoladi. No, v resnici pa se je z rdečo peso in krompirjem lepo dopolnjevalo. Sami sel rotiji so precej nevtralnega okusa (razumljivo, saj je večina surovine riž) in menim, da bi ob kakšni zelo močni aromi izpadli preveč "copatasto". Ali pa tudi ne.
Zelo zanimiva popestritev, zgledala pa je takole.
In ne, nismo jedli z rokami, le fotograf sem bolj slab. Lahko bi pomislil tudi na pribor.
Uh, Peter, dobro si videl, spominja me pa na neko bolj znano (in drago) pujsiko
http://www.zurnal24.si/gola-bajsika-za-336-milijona-dolarjev-clanek-23695
LP_________________mfranc
http://www.zurnal24.si/gola-bajsika-za-336-milijona-dolarjev-clanek-23695
LP_________________mfranc