Laktobacili - LB

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[zuf]

Laktobacili; kratica LB, so tako uporabna stvar, da je joj - sploh ne vem, kje naj začnem.
V bistvu so eni najkoristnejših mikrobov s katerimi lahko delamo.
LB so rod bakterij v kateremu je veliko vrst.

Glivične bolezni rastlin in tal? - LB priskoči na pomoč.
Kompostni kup smrdi in se počasi razkraja? - ni problem.
Priprava ozimnice, beri kisla repa in zelje. - brez LB ni možno.
Ali bi bili živi brez LB? - ne, nahajajo se v našem črevesju, ustni votlini, pri ženskah tudi v vagini.
Laktobacili se nahajajo v zraku.
Dobro odganjajo vonj, obnesejo se tudi proti mačjemu urinu, saj odlično prebavljajo amonio.
Uporabni tudi za čiščenje: okna, vodotoki, itd.
Laktobacili ustvarjajo kislo okolje, ki deluje baktericidno in tako preprečuje okužbe (infekcije).
Primerno kultivirani in uporabljeni so odlični za foliarno zalivanje rastlin in za zalivanje tal.
So temelj za dober bokashi posip.
In še več!


Kultiviranje laktobacilov

Predno spoznamo resnično uporabnost in korist, si poglejmo kako laktobacile kultiviramo.
Namen kultiviranja je pridobiti ekočino v kateri dominirajo laktobacili!
Torej moramo najti vir laktobacilov.

Načinov kultiviranja je več, vsi so preprosti in zelo poceni.

Opomba: vir vode pri teh postopkih naj bo čist, brez klora, najboljša je deževnica ali izvirska voda.
Izvor drugih sestavin po želji, sam najraje uporabljam čim bolj sveže in naravno pridelane stvari.


Načini kultiviranja in izdelava LB-seruma

1. način: Nesoljena zeljnica - meni najljubša metoda!

Zelje drobno narežemo in ga do tretjine natresemo v kozarec (ne tlačimo).
Dolijemo vodo, da je en cm pod robom kozarca.
Pokrijemo z gazo ali pokrovčkom (ne zatesnimo) in pustimo tri dni na sobni temperaturi.
Po treh dneh je voda polna laktobacilov in lb serum je narejen.


2. način: Rejuvelac

Potrebujemo:
- pol skodelice žita
- neklorirana voda
- kozarec za vlaganje
- gaza

1. V kozarec za vlaganje vsujemo pol skodelice žita (pšenica, rž, ječmen, pira, ...)
Pomembno je, da imajo ta žita sposobnost kaliti, ješpren ni nikoli kalil in nikoli ne bo.
Dolijemo vodo in pustimo čez noč namočeno.

2. Drugi dan odlijemo vodo in kozarec nagnemo, da se žita razprostrejo po kozarcu ter pustimo en dan oz. dokler se ne pojavijo bele koreninice na semenih.
Vmes spiramo z vodo, da ostanejo semena vlažna.

3. Nakaljeno žito zalijemo z vodo in pustimo pokrito z gazo dva dni na sobni temperaturi brez prisotnosti direktne sončne svetlobe.
Prisotnost zraka mora biti, najboljše je, da kozarec ni čisto poln vode.

4. Po dveh, treh dneh na sobni temperaturi bo stvar sfermentirala.
Rejuvelac je narejen - odličnega okusa, pomlajevalen, pije se kot limonada, celo okus ima malo po njej, dober za prebavo.
Uporaben tudi za vrtnarja za zalivanje in pršenje rastlin in tal, priprava substratov, takšnih in drugačnih zvarkov ipd.
Vsebuje laktobacile, kvasovke, encime, vitamine ter druge koristne bakterije.
Si predstavljate moč kalečega žita, ki je v tej vodi?!


3. način: Riževa voda in mleko

Potrebujemo:
- riž
- vodo
- mleko
- cedilnik
- kozarec, posoda

1. Skodelici riža prilijemo skodelico vode (ne sme vsebovati klora, najboljša je deževnica) in dobro pretresemo.
Jaz vsujem skodelico riža v kozarec za vlaganje, prilijem enako količino vode, zaprem s pokrovom in tresem kot nor, dokler ni voda v kozarcu bela.

2. Odcedim riž in belkasto vodo vlijem nazaj v kozarec za vlaganje.
Kozarec za vlaganje je približno 1/3 poln belkaste tekočine.
V kozarcu mora biti vsaj 50-75% zračnega prostora.

3. Pokrijemo kozarec z gazo (spet zračnost) in damo nekam na sobno temperaturo za 5-7 dni, najbolje na 20-25°C brez direktne sončne svetlobe.

4. V tem času se na površini riževe vode naberejo belkasti skupki, na dnu so usedline ipd.
V tej riževi vodi se nabere ogromno mikroorganizmov, med njimi LB (laktobacili).

5. Zdaj želimo ločiti laktobacile od vseh drugih mikrobov.
Z drugimi besedami, pridobiti želimo čiste laktobacile oz. LB-serum.
Takole gre - eni enoti riževe vode dodamo deset enot mleka in pustimo na toplem dokler se ne sesiri.
Jaz vzamem 1dcl riževe vode in ji dodam 1L svežega neprehuhanega mleka iz mlekomata, vse skupaj pa dam v stekleno, glineno ali plastično posodo, bolje se mi obnese malo bolj široka, se lažje in lepše sesiri.
Pokrijem z gazo ali s pokrovom in dam v prostor s sobno temperaturo.

6. V približno 2-4 tednih se vsa snov popolnoma sesiri in plava na površju, spodaj pa ostane rumenkasta tekočina v kateri dominirajo laktobacili (LB-serum).
Tekstura na vrhu mora biti podoba skuti ali mlademu siru, dokaj kompaktno, da lahko s kakšno žlico ven spravimo, brez, da lahko precedimo in shranimo rumenkasto tekočino oz. LB-serum.


4. način: Kefir

Kefir je odličen vir laktobacilov.Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2015 12:59; skupaj popravljeno 11 krat

[zuf]

Shranjevanje LB-seruma

1. LB-serum shranimo v hladilniku in ne rabi sladkorja/hrane, ker miruje, dela namreč nad 8°C.
Hranimo v zrakotesni posodici, vsake toliko je treba odpreti pokrov, da sprostimo pritisk, ki se nabere v posodi.
Rok trajanja LB-s naj bi v hladilniku bil eno leto in več, najboljše je uporabiti v 2-6 mesecih, itak je čisto preprosto narediti nov serum.

2. Če želimo LB-serum shraniti na sobni temperaturi, moramo narediti LB-stabilen.
Če eni enoti LB-seruma dodamo eno enoto melase npr., smo naredili LB-stabilen.
Vidite, da smo LB-serumu dodali enako količino vira sladkorja, kar stvar zasiči in spravi v mirovanje, poleg tega je na voljo hrana, če jo mikrobi potrebujejo.
LB-stabilen lahko hranimo 1-2 leti na sobni temperaturi, bolje pa nekje na hladnem, v vsakem primeru stran od direktne sončne svetlobe.Nazadnje urejal/a zuf 28 Feb 2014 04:30; skupaj popravljeno 3 krat

[zuf]

Redčenje pred uporabo

1. Če imamo čisti LB-serum, ga redčimo z vodo v razmerju 1:100 oziroma ena jedilna žlica seruma na 1 liter vode.
Druga varjanta (veliko bolj učinkovita) je, da se naredi LB-kultura.
Zakaj je bolje narediti LB-kulturo?
Mikrobi se s pomočjo vira sladkorja namnožijo in okrepijo, kar pomeni, da bodo imeli večjo preživetveno moč pri uporabi, kot pa če LB-serum zmešamo samo z vodo in uporabimo.
Nameša se LB-serum:melasa:voda v razmerju 1:1:20.
To pustimo 1-4 dni na 20-57°C - temperature okoli 37°C so optimalne, niso pa nujne, 20°C+ je dovolj.
LB-kultura je narejena in se meša z vodo 1:100 in se nato uporabi.

2. LB-stabilen pred uporabo redčimo z vodo 1:20, pustimo par dni na zgoraj omenjenih temperaturah in tako naredimo LB-kulturo, ki se tik pred uporabo meša z vodo 1:100.

3. Vidite torej, da so enote za redčenje ogromne.
Držite se jih in ne delajte premočnih mešanic, manj je več.

4. Povzetek
LB-serum = čisti serum oziroma tekočina v kateri dominirajo laktobacili. Serum mora bit v hladilniku, da ostane živ.
LB-stabilen = LB-serum zmešan z enako količino melase, shranimo ga lahko na sobni temperaturi.
LB-kultura = aktiviran LB-serum ali aktiviran LB-stabilen.


Uporaba

Laktobacili se uporabljajo kot zelo koristni mikroorganizmi v naravnem vrtnarstvu in kmetovanju.
Popularni so tudi pri kompostiranju z namenom zmanjševanja slabih vonjav, hitrejšega kompostiranja, posebej pa pri anaerobnem kompostiranju oz bokashi.

Uporaba v naravnem kmetijstvu je ogromna.
Foliarno zalivanje rastlin in tal z LB-serumom je ena boljših metod.
Razmerja za redčenje glej zgoraj.
Škropljenje rastlin in tal z razredčenim serumom pomaga pri zdravju rastlin in tal.
Pri rastlinah škropimo na zgornji in spodnji strani listov in s tem okrepimo filosferne mikrobe (mikrobi z mikro nišami na površinskih delih rastlin - Phyllosphere), enako se zgodi pri nanosu na vrtna tla, kompost ipd.

LB prispevajo k razkroju organske snovi v tleh in tako povečajo količino dostopnih hranil za rastline.

Proizvajajo encime in naravne antibiotike, prispevajo k učinkoviti prebavi in imajo antibakterijske lastnosti, vključno z kontroliranjem salmonele in e. coli.
Živijo in hranijo se tudi z amonijo, ki je glavni povzročitelj slabih vonjav.

Kmetje in vrtnarji opazujejo vpliv na izboljšano zdravje rastlin in živali, boljšo asimilacijo in izrabo hranil ter odsotnost določenih strupov.

Laktobacili izboljšajo prebavo in izkoristek hrane pri živalih - serum dodajamo v vodo za pitje ali v hrano - razmerja opisana zgoraj.

Popularni efektivni mikroorganizmi (EM) vsebujejo in temeljijo na laktobacilih.
Poleg tega EM vsebuje tudi kvasovke in fotosintetične bakterije, aktinomicete in fermentirane glive.
Produkt vsebuje čiste kulture izolirane v labaratoriju na Japonskem.
Kot vidite, lahko LB kultiviramo sami, prav tako pa tudi ostale.
Več o tem pa v kakšni drugi temi.Nazadnje urejal/a zuf 30 Sep 2014 21:28; skupaj popravljeno 11 krat

[slavc]

zuf je napisal/a:

1. Pred uporabo se LB-serum redči z vodo v razmerju 1:1000 (LB-serum:voda), kar pomeni približno 1 jedilna žlica seruma na 1 liter vode.

Zuf, malo matematike - 1 jedilna žlica/liter je nekako 1:100
(1 j.ž. = 10 g, 1 liter vode = 1000 g).

[zuf]

jaz pa matematika...
Sem popravil, hvala slavc.
Torej jedilna žlica na 1 liter = 1:100.

Drugače sem pa ravno dal kultivirat nov serum.
Zmešal sem 1dcl rejuvelaca, 9 dcl svežega mleka iz mlekomata in 1dcl domačega kefirja.
Zdaj čaka na sobni temperaturi v glineni posodi, da se sesiri.

[zuf]

Domač EM ni težko narediti, tisti ki ga poznate veste kako uporaben je.
Potrebujemo par pripravkov, ki jih lahko sami naredimo.
Laktobacili so temelj v EM koncentratu.

zuf je napisal/a:

Hej labia, pred časom si že pisal o pripravi domačega EM. Tudi sam sem blizu lastni verziji, ki mi najbolj "diši". Še vedno se ubadam s pridobivanjem laktobacilov (ostalo mikrobiologijo sem naštimal s pomočjo BiM in IMO). Za laktobacile sem sprobal več verzij, od njih mi je najbolj pripravna rejuvelac kultura in pa kislo zelje. Zanima me, kaj meniš o soli v zelnici? Ali lahko stori kaj slabega za mikrobiologijo pri nadaljnem mešanju z ostalimi pripravki?

labia je napisal/a:

ha, tudi mene je to motilo. Ko svežemu zelju dodamo sol v bistvu povzročimo izhajanje vode iz listov zelja. Pomiril sem se, ko sem povsod prebral, da mlečno kislinske bakterije nastajajo kljub soli. Poleg tega sol prepreči nastanek škodljivih bakterij, kar prepreči, da bi se zelje pokvarilo. Torej ne škodi koristnim mikroorganizmom. V procesu fermentacije pa nastajajo različne spojine, ki pa so vse koristne. Sicer je res, da je zeljnica potem slana,( predvsem sicer kisla) ampak nekako v 1 dl tekočine je maksimalno 2g soli. Ko dam vse sestavine skupaj in potem gojim dalje in redčim postane vsebnost precej zanemarljiva. Več vrst soli je že naravno prisotno v zemlji , tako da se mi zdi, da to ( nekaj kuhinjske soli-NaCl) ni problem. Aja, da ne pozabim, umetna gnojila so v bistvu soli, samo v tem primeru dodajamo zemlji kilograme ( tone) soli. Vedeti je treba, da rastline sprejemajo hranila (N, P, K, Mg, Ca, S, Na, Mn, B, Zn idr.) s koreninami, in sicer v obliki soli, raztopljenih v talni raztopini. Torej v NPK vreči 40 kg je cca 40 kg SOLI. In sicer je sestava približno taka: N- dušikove soli (natrijev nitrat (NaNO3), kalijev nitrat (KNO3), kalcijev nitrat (Ca(NO3)2), amonijevsulfat ((NH4)2SO4), amonijevnitrat (NH4NO3) in amonijevklorid (NH4Cl)). P-Fosforna (fosfatna) gnojila, ki vsebujejo natrijeve in kalcijeve soli fosforjeve kisline (H3PO4): Ca(H2PO4)2 + CaSO4. K-kalijev sulfat ( sol) (K2SO4) , kalijev klorid ( je tudi sol)(KCl) Ker so: nitrati, sulfati, kloridi,.. v bistvu SOLI. Kuhinjska sol je NaCl (natrijev klorid)

zuf je napisal/a:

Hvala! Je pa zanimiva alternativa kisanje zelja brez soli, saj včasih so tako kisali, sem tudi sam probal in deluje. Bistvo je v temu, da zelje samo po sebi vsebuje veliko laktobacilov. Trenutno namakam zeljnati rejuvelac = 3 enote narezanega in zmečkanega zelja in 1 enota vode v zaprtem kozarcu. Rezultat po nekaj dneh bo tekočina bogata z laktobacili.

[aladin]

Najlepša ti hvala za tele recepte... verjetno pridejo zelo prav tudi pri zeliščnem vrtu v koritih, ki mi visijo po okenskih policah in pa krepijo sejančke rastlin, ki bodo šli kasneje na rt?

[zuf]

Prav imaš, le razmerij za mešanje z vodo se drži, premočno in prepogosto tudi ni vredu, kot pri vseh stvareh.
Serum se zelo dobro obnese tudi pri sejanju semen v sterilne substrate, kot je recimo vermikulit in ostalo.
Dodamo ga v vodo s katero namočimo substrat.
Pa ni za kaj, z veseljem.

[zuf]

Citiram še prijatelja, ki mi je odgovoril na vprašanje o soli v zelnici, ki bi jo mešal v ostale pripravke.
Kdor je zmeden glede izrazov BiM in IMO, naj malo potrpi, jih bom malo bolje strnil in povzel.
Dodano: tukaj je opisan BIM in IMO.

Citiram:

Ja, kar uporabi zelnico. Sol sicer lahko zelo vpliva na mikrobe, ampak samo če jo je velik. Tam v receptu vidim, da piše, da je razmerje 1:1. Zmanjšaj to razmerje, recimo 1 (zelnice):4 (BIM)...tut odvisno je, koliko soli si dal v zelnico. Uglavnem, če je dost razredčena sol, pol ni panike. V zelnici je drugače kup bakterij in kvaskov, je pa največ laktobacilov in drugih mlečno kislinskih bakterij, ki jih ti hočeš met. Lahko še dodaš malo domačega jabolčnega kisa za ocetnokislinske bakterije, al pa sirotko, da spodbudiš laktobacile v BIM. Vir laktobacilov in ocetnokislinskih bakterij bi lahko bila tudi kambuča, če jo imaš. Pa v LB serumu sigurno niso samo laktobacili. Verjetno prevladujejo, samo zraven je še kup drugih bakterij. V takih zvarkih ti zraste tisto, kar pač noter pade Ker so tam noter pogoji dobri za laktobacile, bodo ti skoraj sigurno zrasli. Bo pa poleg njih še kup drugih bakterij in kvasovk. Pa vsakič ko narediš to, ti zrastejo drugi mikrobi, ker pogoji niso nikoli enaki.

Nazadnje urejal/a zuf 30 Sep 2014 22:45; skupaj popravljeno 1 krat