Regeneracija močno poškodovanih tal in nasad grmičevja
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Regeneracija močno poškodovanih tal in nasad grmičevja
(Prenos iz arhiva)
Zuf pozdravljen. Imam vsebinsko dilemo, ki bi po mojem mnenju nojbolje sodila v to temo. Sprašujem te za kakšno mnenje,idejo, predlog, morebiti pa boš kar izstrelil odgovor. Nekako smo (sem) te navajen, da enostavno znaš odgovoriti na vsako vprašanje, ali pa vsaj nameniš kakšen komentar. Torej.
Na delu parcele se že zelo dolgo pase drobnica, pašnik pa je po mojem občutku tudi preobremenjen s preveliko čredo. Tekom poletja je trava tako popašena, da se jeseni zelo počasi obnovi. Mislim, da takšno stanje traja vsaj 20 let, raje več, vsekakor krepko dlje kot sem osebno tu. Vzporedna težava, ki jo v tem pisanju pravzaprav želim izpostaviti pa je zbitost tal. Na delu tega pašnika sem že posadil nekaj novih dreves sadnega drevja, pred kratkim pa sem uredil nasad goji iz Bolgarije. Ko sem kopal sadilne luknje je bilo zelo, zelo očitno opaziti porušeno strukturo tal, ki sodeč po globini nikakor ni nedolžna. Če sem konkreten, je vrhnji sloj zemlje s travno rušo vred zelo zbit in opazno brez pričakovanih številnih zračnih prostorov, ki se sicer "sami" vzpostavljajo v tleh. (delo številnih zemeljskih živali, sledi odmrlih korenin) Recimo, da je takšen sloj globine za eno lopato (cca 20-30cm)
Globlje plasti pa so nasprotno in prav očitno z veliko več zračnega prostora. Morebiti se sliši pretirano, a razliko je moč opaziti na pogled in je nekako obratna od pričakovanega, ko naj bi se z globino zmanjševal volumen zračnih prostorov. Če pomislim kako je drobnica aktivna, ki neprestano "mezga" (hodi in pase), potem sklepam, da je vzrok tega v dolgoletni namembnosti, ki je pač takšna kot je.
Goji jagode so že posajene, v bližini pa v prihodnjosti želim zastaviti še mali nasad jagodičevja in zaradi teh namenov aktualiziram problematiko zbitosti tal.
Delno rešitev že poznam in sicer, na mestih, kjer bo raslo jagodičevje bi namestil debelejše sloje pokošene trave, pod katerimi bo "narava" intenzivneje vzpostavljala pravilno stanje zemlje. Glede na to, da nisem povsem siguren, če bom uspel saditi že to jesen, bo časa za počasno rehabilitiranje dovolj. Spreminjanje "mikro ekosistema" pod takšnimi zastirkami že poznam in je resnično neverjetno ter fascinantno (če uporabim tvoje besede), sprašujem pa te kakšen pristop naj zavzamem na vmesnih predelih, kjer raste trava in bo ostala tudi v prihodnje. Kako naj pomagam, da se bo stanje strukture izboljšalo. (Če slučajno ni jasno, tu se več ne pasejo živali) Zastirke ne morem uporabljati, ker je potem košnja s kosilnico nemogoča, potemtakem preostanjo zgolj aktivne rastline s svojimi koreninami.
Razmišljam, da bi v travno rušo poizkusil kaj dosejati. Ti je morebiti poznano katere rastline bi globinsko vzpostavljale zračnost tal? Lahko bi dosadil/dosejal kakšen regrad, cikorijo, hren ali podobno, kar dela debele in globoke korenine, vendar imam pri tem malenkosten zadržek zaradi privabljanja voluharja, ki ga tu ne manjka. S takšnimi "korenovkami" vsaj ne bi pretiraval, prvenstveno pa me zanima, če ti je poznano katere rastline bi rahljale zemljo in vzporedno (!) lahko rastle v travni ruši.
Drugačnih idej kako sodelovati pri zdravljenju "poškodovanih" tal nimam in bi bil vesel še kakšnih predlogov, ki bi jih zagotovo želel, upam pa da tudi celo uspel izpeljati.
Glede na to, da časovnica ni natančno določena, poleg tega pa sem omejen s cikli narave (poletje, jesen, zima ...), ki diktirajo posamezna opravila se z odgovarjanjem ne mudi "na vrat, na nos".
Na delu parcele se že zelo dolgo pase drobnica, pašnik pa je po mojem občutku tudi preobremenjen s preveliko čredo. Tekom poletja je trava tako popašena, da se jeseni zelo počasi obnovi. Mislim, da takšno stanje traja vsaj 20 let, raje več, vsekakor krepko dlje kot sem osebno tu. Vzporedna težava, ki jo v tem pisanju pravzaprav želim izpostaviti pa je zbitost tal. Na delu tega pašnika sem že posadil nekaj novih dreves sadnega drevja, pred kratkim pa sem uredil nasad goji iz Bolgarije. Ko sem kopal sadilne luknje je bilo zelo, zelo očitno opaziti porušeno strukturo tal, ki sodeč po globini nikakor ni nedolžna. Če sem konkreten, je vrhnji sloj zemlje s travno rušo vred zelo zbit in opazno brez pričakovanih številnih zračnih prostorov, ki se sicer "sami" vzpostavljajo v tleh. (delo številnih zemeljskih živali, sledi odmrlih korenin) Recimo, da je takšen sloj globine za eno lopato (cca 20-30cm)
Globlje plasti pa so nasprotno in prav očitno z veliko več zračnega prostora. Morebiti se sliši pretirano, a razliko je moč opaziti na pogled in je nekako obratna od pričakovanega, ko naj bi se z globino zmanjševal volumen zračnih prostorov. Če pomislim kako je drobnica aktivna, ki neprestano "mezga" (hodi in pase), potem sklepam, da je vzrok tega v dolgoletni namembnosti, ki je pač takšna kot je.
Goji jagode so že posajene, v bližini pa v prihodnjosti želim zastaviti še mali nasad jagodičevja in zaradi teh namenov aktualiziram problematiko zbitosti tal.
Delno rešitev že poznam in sicer, na mestih, kjer bo raslo jagodičevje bi namestil debelejše sloje pokošene trave, pod katerimi bo "narava" intenzivneje vzpostavljala pravilno stanje zemlje. Glede na to, da nisem povsem siguren, če bom uspel saditi že to jesen, bo časa za počasno rehabilitiranje dovolj. Spreminjanje "mikro ekosistema" pod takšnimi zastirkami že poznam in je resnično neverjetno ter fascinantno (če uporabim tvoje besede), sprašujem pa te kakšen pristop naj zavzamem na vmesnih predelih, kjer raste trava in bo ostala tudi v prihodnje. Kako naj pomagam, da se bo stanje strukture izboljšalo. (Če slučajno ni jasno, tu se več ne pasejo živali) Zastirke ne morem uporabljati, ker je potem košnja s kosilnico nemogoča, potemtakem preostanjo zgolj aktivne rastline s svojimi koreninami.
Razmišljam, da bi v travno rušo poizkusil kaj dosejati. Ti je morebiti poznano katere rastline bi globinsko vzpostavljale zračnost tal? Lahko bi dosadil/dosejal kakšen regrad, cikorijo, hren ali podobno, kar dela debele in globoke korenine, vendar imam pri tem malenkosten zadržek zaradi privabljanja voluharja, ki ga tu ne manjka. S takšnimi "korenovkami" vsaj ne bi pretiraval, prvenstveno pa me zanima, če ti je poznano katere rastline bi rahljale zemljo in vzporedno (!) lahko rastle v travni ruši.
Drugačnih idej kako sodelovati pri zdravljenju "poškodovanih" tal nimam in bi bil vesel še kakšnih predlogov, ki bi jih zagotovo želel, upam pa da tudi celo uspel izpeljati.
Glede na to, da časovnica ni natančno določena, poleg tega pa sem omejen s cikli narave (poletje, jesen, zima ...), ki diktirajo posamezna opravila se z odgovarjanjem ne mudi "na vrat, na nos".
Juglans, če je kaj fascinantno, je to tvoja skrb za vzpostavljanje naravnega ravnovesja v tako zbiti zemlji. Žal ti jaz ne znam konkretno svetovati, to prepuščam bosonogemu Zufu, ki ga tudi jaz neizmerno spoštujem.
Za dodatni posevek med travo mi pride na misel le detelja, lucerna in facealija._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Za dodatni posevek med travo mi pride na misel le detelja, lucerna in facealija._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Oj.
Tudi sam sem najprej pomislil na rdečo deteljo in lucerno.
Bova (bomo) skupaj prišli do ukrepov, ki jih lahko narediš na tej parceli.
Odgovorov oz. receptov z moje strani ne jemlji za dokončne, so samo moje mnenje glede na teoretično in izkustveno znanje in si lahko vsak trenutek premislim, ko boš povedal kaj novega o parceli.
Upam, da še kdo drug uleti in svetuje.
Zbitost tal in poškodba strukture je vedno prisotna na preveč popašenih površinah, zato je stanje povsem "normalno" glede na aktivnosti, ki si jih opisal.
Prej kot začneš, bolje bo!
Do jeseni lahko narediš ogromno dobrega, predvsem za rastline, ki jih imaš namen posaditi že to jesen.
BiM (lahko dobiš pri meni ali narediš sam)
Brananje ali zareza ali plitko oranje brez obračanja ruše
Zastirka
Kompost, kompost, kompost, kompost
To zgoraj mi trenutno pade na pamet.
Druga točka mogoče preseneča, ampak tukaj govorimo o zelo zbitih in poškodovanih tleh.
Seveda lahko tudi brez rahlanja tal.
Vso zastirko in kompost si prišparaj za točke oz. linije, kjer boš sadil drevesa/grme.
Odvisno je od terena in drugih detajlov, a jaz bi glede na naklon zarezal linije, poškropil z BIM in nato zastiral te linije.
Škropil bi tudi ostalo površino.
Odvisno katero obliko "oranja" boš izbral, bi lahko to naredil po celotni površini.
Poleg kultiviranih rastlin bi v linije sadil ogromno podpornih rastlin (drevesa, grme, trajnice, enoletnice).
Seveda lahko linije/točke narediš brez rahljanja.
Sam imam zelo dobre izkušnje, tudi na problematičnih tleh, če tla pred sajenjem dreves in grmov predhodno zastrem že v poletju.
O detajlih lahko kasneje debatiramo.
Glede na opisano bi rekel, da rastline na pašniku sploh niso imele možnost razrasti korenine v globino (z vsako izgubo nadzemne rasti, rastlina izgubi tudi del korenin), odtod poškodovana tla v globini, vrhnja zbitost pa seveda zaradi močne črede, zaradi skorajda golih tleh večino časa, odsotnost organske snovi na tleh in drugo.
Lahko preveriš in poveš koliko globoke so povprečno korenine rastlin na pašniku.
Prosim, povej na kako veliki površini boš ustvarjal.
Obliko tudi povej.
Kaj imaš na voljo kar se tiče organske snovi - je blizu kakšen gozd, eno leto star gnoj, kompost, ostalo, sekance ipd.?
Imaš možnost zgoraj omenjenega "oranja"?
Permakulturni recept v obliki videa za tvoj primer sem našel tukaj - https://www.youtube.com/watch?v=QBmG9OUG8QQ - nekaj podobnega sem ti zgoraj napisal.
Kot si sam omenil, živost tal bo tukaj naredila čudeže.
Tudi sam sem najprej pomislil na rdečo deteljo in lucerno.
Bova (bomo) skupaj prišli do ukrepov, ki jih lahko narediš na tej parceli.
Odgovorov oz. receptov z moje strani ne jemlji za dokončne, so samo moje mnenje glede na teoretično in izkustveno znanje in si lahko vsak trenutek premislim, ko boš povedal kaj novega o parceli.
Upam, da še kdo drug uleti in svetuje.
Zbitost tal in poškodba strukture je vedno prisotna na preveč popašenih površinah, zato je stanje povsem "normalno" glede na aktivnosti, ki si jih opisal.
Prej kot začneš, bolje bo!
Do jeseni lahko narediš ogromno dobrega, predvsem za rastline, ki jih imaš namen posaditi že to jesen.
BiM (lahko dobiš pri meni ali narediš sam)
Brananje ali zareza ali plitko oranje brez obračanja ruše
Zastirka
Kompost, kompost, kompost, kompost
To zgoraj mi trenutno pade na pamet.
Druga točka mogoče preseneča, ampak tukaj govorimo o zelo zbitih in poškodovanih tleh.
Seveda lahko tudi brez rahlanja tal.
Vso zastirko in kompost si prišparaj za točke oz. linije, kjer boš sadil drevesa/grme.
Odvisno je od terena in drugih detajlov, a jaz bi glede na naklon zarezal linije, poškropil z BIM in nato zastiral te linije.
Škropil bi tudi ostalo površino.
Odvisno katero obliko "oranja" boš izbral, bi lahko to naredil po celotni površini.
Poleg kultiviranih rastlin bi v linije sadil ogromno podpornih rastlin (drevesa, grme, trajnice, enoletnice).
Seveda lahko linije/točke narediš brez rahljanja.
Sam imam zelo dobre izkušnje, tudi na problematičnih tleh, če tla pred sajenjem dreves in grmov predhodno zastrem že v poletju.
O detajlih lahko kasneje debatiramo.
Glede na opisano bi rekel, da rastline na pašniku sploh niso imele možnost razrasti korenine v globino (z vsako izgubo nadzemne rasti, rastlina izgubi tudi del korenin), odtod poškodovana tla v globini, vrhnja zbitost pa seveda zaradi močne črede, zaradi skorajda golih tleh večino časa, odsotnost organske snovi na tleh in drugo.
Lahko preveriš in poveš koliko globoke so povprečno korenine rastlin na pašniku.
Prosim, povej na kako veliki površini boš ustvarjal.
Obliko tudi povej.
Kaj imaš na voljo kar se tiče organske snovi - je blizu kakšen gozd, eno leto star gnoj, kompost, ostalo, sekance ipd.?
Imaš možnost zgoraj omenjenega "oranja"?
Permakulturni recept v obliki videa za tvoj primer sem našel tukaj - https://www.youtube.com/watch?v=QBmG9OUG8QQ - nekaj podobnega sem ti zgoraj napisal.
Kot si sam omenil, živost tal bo tukaj naredila čudeže.
Hm, jaz bi tukaj vseeno posegel po tradicionalni metodi kmetovanja. Vsaj da zrahljaš prvi sloj zemlje (20-30 cm).
Jaz bi vzel peletiran konjski gnoj in/ali kompost in to vse skupaj vkopal v zemljo (ok, če vzažeš konjski gnoj počakaš na eno deževje in ga pol vkoplješ).
Zasadil bi itak rastline, ki vežejo dušik v zemljo (so že predlagane: deteljica, ...). Če bi lahko zadail ajdo že to poletje, bi bila tudi dobra izbira, saj rabi revna tla. Pa ti bo pomagala razplevelit in razbiti zgornjo plast zemlje.
Če se pa kej spomnem ali pa ti še kej dopišeš, kar bi mi (nam) spremenilo pogled, bom tudi jaz popravil svoj predlog zgoraj.
Jaz bi vzel peletiran konjski gnoj in/ali kompost in to vse skupaj vkopal v zemljo (ok, če vzažeš konjski gnoj počakaš na eno deževje in ga pol vkoplješ).
Zasadil bi itak rastline, ki vežejo dušik v zemljo (so že predlagane: deteljica, ...). Če bi lahko zadail ajdo že to poletje, bi bila tudi dobra izbira, saj rabi revna tla. Pa ti bo pomagala razplevelit in razbiti zgornjo plast zemlje.
Če se pa kej spomnem ali pa ti še kej dopišeš, kar bi mi (nam) spremenilo pogled, bom tudi jaz popravil svoj predlog zgoraj.
Tale situacija je bila tudi meni zanimiva in sem vprašala strička googla:
how to treat hard compacted soil on pasture
Veliko zanimivega branja je ven padlo! Tule
https://www.agric.wa.gov.au/soil-compaction/soil-compaction-overview
recimo piše, da Z Avstralija na račun zbitosti zemlje izgubi $330 millionov pridelka na njivah in pašnikih. Hm, ko začneš razmišljati širše, mimo naših mikro vrtičkov, so proporci čisto drugačni. Imajo prav glomazne stroje za špikanje v zemljo in dovajanje kisika, večina pa se jih strinja, da so nekoristni:
http://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/questions/aerate.html
Na tejle strani http://www.farmanddairy.com/columns/soil-quality-and-pasture-management/13409.html
je spodaj v komentarju nasvet kaj naj bi se sejalo: bilnica, navadna pasja trava in Durana detelja (priznam da o travah nimam pojma
) Gospa govori o črvih in govnačih in krtih - upam, da niso tudi voluharji zraven 
.
how to treat hard compacted soil on pasture
Veliko zanimivega branja je ven padlo! Tule
https://www.agric.wa.gov.au/soil-compaction/soil-compaction-overview
recimo piše, da Z Avstralija na račun zbitosti zemlje izgubi $330 millionov pridelka na njivah in pašnikih. Hm, ko začneš razmišljati širše, mimo naših mikro vrtičkov, so proporci čisto drugačni. Imajo prav glomazne stroje za špikanje v zemljo in dovajanje kisika, večina pa se jih strinja, da so nekoristni:
http://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/questions/aerate.html
Na tejle strani http://www.farmanddairy.com/columns/soil-quality-and-pasture-management/13409.html
je spodaj v komentarju nasvet kaj naj bi se sejalo: bilnica, navadna pasja trava in Durana detelja (priznam da o travah nimam pojma
) Gospa govori o črvih in govnačih in krtih - upam, da niso tudi voluharji zraven .Figula, pozdravljena na forumu. 
Nisem uspela prebrat tvojih linkov, saj je preveč za zdaj, morda kasneje, zgleda zanimivo. Mislim pa da je govora o deževnikih ne črvih.
Juglans, me zanima, kakšne rastline rastejo sedaj na travniku. Saj narava večinoma sama poskrbi za ravnovesje, lahko pa to malo dalj traja, mi pa to vseeno lahko pohitrimo. Ali je zemlja kljub vsemu tudi malo peščena ali zgolj zbita ilovica. Zanima me tudi seveda, koliko je velik ta travnik, ki ga misliš ohraniti, saj ti na podlagi tega lažje svetujemo.
Idej imaš zdaj že veliko pa ti še malo naložim. Če si kaj sledil zufovem pisanju o gozdnem vrtu in nekaj o zbitosti zemlje. Bi kar nekaj idej našel tudi tu. Po mojih izkušnjah , ki sledijo zufu. Se moj travnik- njiva kar hitro obnavlja in bogati. Pokošeno seno konec poletja v jeseni, lahko pustiš ležati kar na travniku, a ne predebelo, ravno prav, v takih primerih spomladi vedno prilezejo na plano vse trajnice na njem in tudi na novo zasejane tako trajnice kot enoletnice. Pospešim pa razkrajanje s kako koprivovko ali urinom z kompostnega stranišča. Od kar pa vrtnarim še z listjem in listavko , je vse skupaj še boljše in živejše. Letos uporabljeni recept z fermentiranimi otrobi in listavko pa se mi zdi sploh zadetek v polno, tako veliko deževnikov še nisem imela. Tudi rastlinje na travniku se spreminja in iz opustošenega zbitega travnika, ki prej ni bil nikoli košen, postaja prava zakladnica in biotska raznovrstnost, recimo rastejo že kar štiri sorte zvončnic.
Že zdaj bi lahko dodajal, tudi kakšne manjše odkose trave, listje in listavko in morda celo otrobe (bolje že malo kompostirane), manjše skobljance, žagovino, vse kar je manjšega še toliko bolj na pol preperelega raznoraznega organskega materiala. Potem pa še vse skupaj malo pognojiš. In če imaš možnost travniku privošči fermentirane otrobe z listavko.
Nisem uspela prebrat tvojih linkov, saj je preveč za zdaj, morda kasneje, zgleda zanimivo.
Mislim pa da je govora o deževnikih ne črvih. Juglans, me zanima, kakšne rastline rastejo sedaj na travniku. Saj narava večinoma sama poskrbi za ravnovesje, lahko pa to malo dalj traja, mi pa to vseeno lahko pohitrimo. Ali je zemlja kljub vsemu tudi malo peščena ali zgolj zbita ilovica. Zanima me tudi seveda, koliko je velik ta travnik, ki ga misliš ohraniti, saj ti na podlagi tega lažje svetujemo.
Idej imaš zdaj že veliko pa ti še malo naložim.
Če si kaj sledil zufovem pisanju o gozdnem vrtu in nekaj o zbitosti zemlje. Bi kar nekaj idej našel tudi tu. Po mojih izkušnjah , ki sledijo zufu. Se moj travnik- njiva kar hitro obnavlja in bogati. Pokošeno seno konec poletja v jeseni, lahko pustiš ležati kar na travniku, a ne predebelo, ravno prav, v takih primerih spomladi vedno prilezejo na plano vse trajnice na njem in tudi na novo zasejane tako trajnice kot enoletnice. Pospešim pa razkrajanje s kako koprivovko ali urinom z kompostnega stranišča. Od kar pa vrtnarim še z listjem in listavko , je vse skupaj še boljše in živejše. Letos uporabljeni recept z fermentiranimi otrobi in listavko pa se mi zdi sploh zadetek v polno, tako veliko deževnikov še nisem imela. Tudi rastlinje na travniku se spreminja in iz opustošenega zbitega travnika, ki prej ni bil nikoli košen, postaja prava zakladnica in biotska raznovrstnost, recimo rastejo že kar štiri sorte zvončnic. Že zdaj bi lahko dodajal, tudi kakšne manjše odkose trave, listje in listavko in morda celo otrobe (bolje že malo kompostirane), manjše skobljance, žagovino, vse kar je manjšega še toliko bolj na pol preperelega raznoraznega organskega materiala. Potem pa še vse skupaj malo pognojiš. In če imaš možnost travniku privošči fermentirane otrobe z listavko.
| Aye-Aye je napisal/a: |
| Figula, pozdravljena na forumu. Mislim pa da je govora o deževnikih ne črvih. |
hvala Aye-Aye za dobrodošlico. Se posipam s pepelom - seveda so deževniki. Občudujem vas tukaj, ko imate tako široko znanje pravilnih slovenskih izrazov od rastlin do stvari. Jaz včasih kar malo mimo usekam
