Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ravnanje v sušnih razmerah
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Ravnanje v sušnih razmerah
(Prenos iz arhiva)
(prenašam iz tekočih razprav v Čveku - na temo, kaj početi v pretežno sušni situaciji)
***
Predvsem gre za res prizadevno zastiranje z vsem, kar je na voljo (košeno travo, žitno slamo, drobljenim lesom, puljenimi napačno lociranimi rastlinami...) + srečno karto s težko zemljo, ki je v primeru suše prednost (in v primeru čisto drugačne letošnje slike ne). OK, pa še dodajanje organske mase v zemljo.
Specifika prav na našem ranču pa je bila še organizacija več kubičnih cistern naokoli in vsega štrikovja, kar spada zraven.
Po mojem vtisu (ki sicer ni grozno širok in druge prebrane izkušnje so pač samo to, prebrane) je tako, da če imaš zemljo, ki ni že sama nagnjena k zadrževanju vlage, se lahko v času suše slikaš ne glede na to, kaj počneš na površini. Resen ukrep v taki siutaciji je za moje oči samo bistveno spreminjanje strukture, torej res velikopotezno dodajanje organske mase ali celo česa bolj industrijskega (perlita, glinenih kroglic etc).
(Del pojma izboljševanja vodne kapacitete zemljišča je tudi to, da oblikuješ meandre, po katerih lahko počasi in zato z več šans za namakanje namesto hitro odtekanje teče dežna voda, če imaš nagnjen teren, ali akumulatorje - jame z zakopano organsko maso v bližini gojenih rastlin, če imaš samo ravno)
Kot preprečevanje izsuševanja ima lahko vlogo tudi blokiranje vetra. (Ne totalno neprodušno blokiranje, ker potem delaš vrtince okoli te pregrade, temveč recimo s par vrstami goste rasti ali delno propustne mreže)
Če vse to ne gre ali ne nese dovolj daleč, pa redčenje gostote rastlin.
Od tu dalje več ne poznam splošnih pristopov in je stvar srečnih in nesrečnih plati posamezne situacije... in tega, da v celoti sprejmeš "sadila bom tisto, kar v naših pogojih hoče rasti", tudi če ostane zelo malo.
***
Predvsem gre za res prizadevno zastiranje z vsem, kar je na voljo (košeno travo, žitno slamo, drobljenim lesom, puljenimi napačno lociranimi rastlinami...) + srečno karto s težko zemljo, ki je v primeru suše prednost (in v primeru čisto drugačne letošnje slike ne). OK, pa še dodajanje organske mase v zemljo.
Specifika prav na našem ranču pa je bila še organizacija več kubičnih cistern naokoli in vsega štrikovja, kar spada zraven.
Po mojem vtisu (ki sicer ni grozno širok in druge prebrane izkušnje so pač samo to, prebrane) je tako, da če imaš zemljo, ki ni že sama nagnjena k zadrževanju vlage, se lahko v času suše slikaš ne glede na to, kaj počneš na površini. Resen ukrep v taki siutaciji je za moje oči samo bistveno spreminjanje strukture, torej res velikopotezno dodajanje organske mase ali celo česa bolj industrijskega (perlita, glinenih kroglic etc).
(Del pojma izboljševanja vodne kapacitete zemljišča je tudi to, da oblikuješ meandre, po katerih lahko počasi in zato z več šans za namakanje namesto hitro odtekanje teče dežna voda, če imaš nagnjen teren, ali akumulatorje - jame z zakopano organsko maso v bližini gojenih rastlin, če imaš samo ravno)
Kot preprečevanje izsuševanja ima lahko vlogo tudi blokiranje vetra. (Ne totalno neprodušno blokiranje, ker potem delaš vrtince okoli te pregrade, temveč recimo s par vrstami goste rasti ali delno propustne mreže)
Če vse to ne gre ali ne nese dovolj daleč, pa redčenje gostote rastlin.
Od tu dalje več ne poznam splošnih pristopov in je stvar srečnih in nesrečnih plati posamezne situacije... in tega, da v celoti sprejmeš "sadila bom tisto, kar v naših pogojih hoče rasti", tudi če ostane zelo malo.
pri nama je letos odlično, kajne, saj pogosto dežuje 
lahko podam samo delne izkušnje. moja njiva je rahlo nagnjena, težka zemlja. področje vsa leta suho, dež se našemu kraju in vinogradniškemu področju v smeri Uršnih sel v velikem loku izogiba, čeprav npr. v NM in Straži dežuje.
ker sem zmeraj čakala, da okopljem in osujem fižol (konec maja, sredina junija) in ostale vrtnine, sem bila z zastiranjem prepozna, saj je bilo že suho.
najbolje je zastirati na debelo takoj, ko rastline vzklijejo, aprila, maja, ko je mokro. Dodajati zastirko, ko je to možno.
Letos sem vse zastrla zelo hitro, sredi maja. Še kar zastiram, ko pokosimo travo. To je moja zastirka.
Letos sem okoli plodovk dala krog iz ovčje volne. Testiram.
tri leta jeseni obilno pognojimo njivo s svežim konjskim gnojem in ga tudi kompostiram, da ga dam v jamico, kamor sadim zelje, v jamico bučk...
letos je zaradi vlage njiva mehka, v nasprotnem imam dobesedno beton. opažam pa, da je pod zastirko drugačno življe.
krompirja zaradi voluharjev ne zastiram, rahlo potresem s samohodko pokošeno travo.
če bi imela na voljo neizmerne količine zastirke, bila brez polžev in voluharjev, bi imela celo njivo pokrito. Gola zemlja se obnaša drugače kot zastrta, zemlji zastirka res godi.
Ko sem med vikendom presadila sadike zelja, sem ga pokrila s suho mrvo, se obnese, ne uveni in sonce ga ne posuši.
v dolgotrajni suši, ki traja tudi dva meseca, se zalivanje ne obnese, če nimaš na voljo dovolj vode. če jo imaš + zastirka + senčenje = zmagovita kombinacija._________________Lp, Živa
lahko podam samo delne izkušnje. moja njiva je rahlo nagnjena, težka zemlja. področje vsa leta suho, dež se našemu kraju in vinogradniškemu področju v smeri Uršnih sel v velikem loku izogiba, čeprav npr. v NM in Straži dežuje.
ker sem zmeraj čakala, da okopljem in osujem fižol (konec maja, sredina junija) in ostale vrtnine, sem bila z zastiranjem prepozna, saj je bilo že suho.
najbolje je zastirati na debelo takoj, ko rastline vzklijejo, aprila, maja, ko je mokro. Dodajati zastirko, ko je to možno.
Letos sem vse zastrla zelo hitro, sredi maja. Še kar zastiram, ko pokosimo travo. To je moja zastirka.
Letos sem okoli plodovk dala krog iz ovčje volne. Testiram.
tri leta jeseni obilno pognojimo njivo s svežim konjskim gnojem in ga tudi kompostiram, da ga dam v jamico, kamor sadim zelje, v jamico bučk...
letos je zaradi vlage njiva mehka, v nasprotnem imam dobesedno beton. opažam pa, da je pod zastirko drugačno življe.
krompirja zaradi voluharjev ne zastiram, rahlo potresem s samohodko pokošeno travo.
če bi imela na voljo neizmerne količine zastirke, bila brez polžev in voluharjev, bi imela celo njivo pokrito. Gola zemlja se obnaša drugače kot zastrta, zemlji zastirka res godi.
Ko sem med vikendom presadila sadike zelja, sem ga pokrila s suho mrvo, se obnese, ne uveni in sonce ga ne posuši.
v dolgotrajni suši, ki traja tudi dva meseca, se zalivanje ne obnese, če nimaš na voljo dovolj vode. če jo imaš + zastirka + senčenje = zmagovita kombinacija._________________Lp, Živa
V vrtu ali na njivi, če nimaš neomejenih količin vode, je vsekakor dobro zalivati čim pozneje. Sploh pa ne veliko, ko rastline začenjajo rast, da se potrudijo in si gredo same po vodo v globino. Intenzivno zalivanje je pomik v smer intenzivnega kmetovanja, kjer pa moramo početi še kaj drugega, da imamo dober izplen. Če nam je to pač pomembno. Mislim, da v Sloveniji kljub občasnemu sušnemu obdobju, resnega pomanjkanja vode za večino rastlin ni. Problem so temperature krepko nad 30 stopinj, ki jih rastline, ki smo jih navajeni gojiti na celini, slabo prenašajo.
Zastirka je gotovo prava stvar, verjetno je tudi temperatura na stiku z zemljo malo nižja.
Zastirka je gotovo prava stvar, verjetno je tudi temperatura na stiku z zemljo malo nižja.
| Pepe je napisal/a: |
| V vrtu ali na njivi, če nimaš neomejenih količin vode, je vsekakor dobro zalivati čim pozneje. Sploh pa ne veliko, ko rastline začenjajo rast, da se potrudijo in si gredo same po vodo v globino. |
Podpišem! Preverjeno in tudi strokovno potrjeno.
Drugače je edinole na prodnatih in peščenih tleh, kjer je pod ne preveč debelo plastjo zemlje do meter ali še več peska ali grušča. Tam je edina pomoč čim debelejša zastirka.
Ukrepajmo pravočasno in zmanjšajmo škodo zaradi pričakovane suše. Za ta teden znova obetajo nekaj ploh in neviht.
Kaj storiti za kratkoročni učinek:
- čimveč pokriti s protitočno mrežo, če lahko. Tudi navadni loki iz upogljivih vej so boljši, kot nič. Nad paradižnikom nataknimo na palice odslužene golf žogice, da se čez vržena mreža ne bo zatikala in trgala. Enako nad preklami fižola.
- pripraviti čim večje kupe zastirke: seno, slama, miskant, listje, drobljene (v skrajnem slučaju lahko tudi cele) veje porezanega grmičevja in zastreti površino takoj, ko se nalivi končajo.
- če to ni možno vsaj z motiko prekopati vrhnji sloj zemlje, da preprečimo prezgodnje razpoke, skozi katere vlaga še hitreje izhlapeva.
- mlade posevke lahko delno zaščitimo tudi tako, da med njimi na gosto napičimo veje listavcev, ki ga bodo senčile.
- nove setve takoj ob sejanju temeljito zalijemo in do vznika pokrijemo s časopisnim papirjem ali desko (to samo v primeru, če imamo možnost vsakodnevne kontrole). Tak posevek je treba dnevno preverjati in čim se pokažejo prve rastline, prekrivko odstraniti.
V suši je pomembno tudi, da jarek, v katerega bomo sejali, dodobra potlačimo (z desko ali pohodimo). Tako zbita zemlja zadrži več vlage in semena se bolje vtisnejo vanjo.
- vso vodo iz gospodinjstva, ki ni onesnažena s kemičnimi pripravki ali maščobami (od pranja zelenjave, splakovanja kozarcev, posod od mlečnih izdelkov ..), shranimo in uporabimo za zalivanje obhišnice in balkonskih zasaditev. S pokvarjenim mlekom zalijemo paradižnike, pokvarjene jogurte in skuto stresemo na kompost.
Najbrž je še marsikaj, kar mi trenutno ne pade na pamet, a vsi ljudje vse vedo, zato na plan z idejami.
Kaj storiti za kratkoročni učinek:
- čimveč pokriti s protitočno mrežo, če lahko. Tudi navadni loki iz upogljivih vej so boljši, kot nič. Nad paradižnikom nataknimo na palice odslužene golf žogice, da se čez vržena mreža ne bo zatikala in trgala. Enako nad preklami fižola.
- pripraviti čim večje kupe zastirke: seno, slama, miskant, listje, drobljene (v skrajnem slučaju lahko tudi cele) veje porezanega grmičevja in zastreti površino takoj, ko se nalivi končajo.
- če to ni možno vsaj z motiko prekopati vrhnji sloj zemlje, da preprečimo prezgodnje razpoke, skozi katere vlaga še hitreje izhlapeva.
- mlade posevke lahko delno zaščitimo tudi tako, da med njimi na gosto napičimo veje listavcev, ki ga bodo senčile.
- nove setve takoj ob sejanju temeljito zalijemo in do vznika pokrijemo s časopisnim papirjem ali desko (to samo v primeru, če imamo možnost vsakodnevne kontrole). Tak posevek je treba dnevno preverjati in čim se pokažejo prve rastline, prekrivko odstraniti.
V suši je pomembno tudi, da jarek, v katerega bomo sejali, dodobra potlačimo (z desko ali pohodimo). Tako zbita zemlja zadrži več vlage in semena se bolje vtisnejo vanjo.
- vso vodo iz gospodinjstva, ki ni onesnažena s kemičnimi pripravki ali maščobami (od pranja zelenjave, splakovanja kozarcev, posod od mlečnih izdelkov ..), shranimo in uporabimo za zalivanje obhišnice in balkonskih zasaditev. S pokvarjenim mlekom zalijemo paradižnike, pokvarjene jogurte in skuto stresemo na kompost.
Najbrž je še marsikaj, kar mi trenutno ne pade na pamet, a vsi ljudje vse vedo, zato na plan z idejami.
Pri meni je zoprna situacija, ker je zjutraj senca in ko na vrt posije sonce ima že veliko moč. Lani so mi cvetovi paprike odpadli.
Imam lep nizek fižol na eni gredi, na drugi imam vrsto endivije, dva jajčevca in eno papriko. Vmes pa majhno endivijo Čipka.
Da se mi vse skupaj ne posuši in cvetovi ne odletijo, sem si pomagala takole. Eno stransko zavesto gor, pozno popoldne pa dol. Vsak dan. Prav tako na fižolu.
Slike ne morem prilepit
Si pa predstavljajte, kako to zgleda. Ni ravno lepo, pa kdo bi se v teh razmerah oziral na estetiko.
Lepo nedeljsko popoldne
cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Imam lep nizek fižol na eni gredi, na drugi imam vrsto endivije, dva jajčevca in eno papriko. Vmes pa majhno endivijo Čipka.
Da se mi vse skupaj ne posuši in cvetovi ne odletijo, sem si pomagala takole. Eno stransko zavesto gor, pozno popoldne pa dol. Vsak dan. Prav tako na fižolu.
Slike ne morem prilepit
Si pa predstavljajte, kako to zgleda. Ni ravno lepo, pa kdo bi se v teh razmerah oziral na estetiko.
Lepo nedeljsko popoldne
cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Pepetu pritrjuje tudi tale članek
Rastline, namreč zastavijo korenine glede na razmere v začetnem obdobju rasti. Če
je takrat na razpolago dovolj vlage se ne »trudijo« z rastjo korenin v globino, temveč
korenine razpostrejo bližje površju
Rastline, namreč zastavijo korenine glede na razmere v začetnem obdobju rasti. Če
je takrat na razpolago dovolj vlage se ne »trudijo« z rastjo korenin v globino, temveč
korenine razpostrejo bližje površju