Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bramorji - Gryllotalpidae
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Bramorji - Gryllotalpidae
(Prenos iz arhiva)
OPIS
V Sloveniji živi le ena vrsta bramorja Gryllotalpa gryllotalpa . Prija jim rahla in vlažna prst, v kateri razpredejo obsežen sistem rovov. Radi imajo bližino vode. Rovi potekajo večinoma tik pod površjem, nekaj pa jih izdolbejo tudi navpično navzdol in ti so lahko dolgi do nekaj metrov. Jajčeca odlagajo v podzemne "kamrice" pozno spomladi, pretežno v mesecu juniju. Takrat jih z globjim okopavanjem lahko vsaj nekaj razderemo in uničimo.
So vsejedi, prehranjujejo se tako z drugimi podzemnimi nevretenčarji kot koreninicami .
Glej tudi:
dodala: muha
V gredi imam bramorje,kateri veselo hrustajo koreninice raznovrstne zelenjave.Letos jim gredo še posebej v slast koreninice rdeče pese,in reve le še životarijo na vrtu.Na začetku sezone,ko so dobro vidne luknje od nočnih pohodov,jim v le te dajem granule Mesurola,katere so res učinkovite.Ko pa zelenjava zrase,se pa nepridipravi večinoma zadržujejo pod zemljo,tako tudi lukenj ni videti,in posledično neuporaba granul.Zanima me,kako se vi borite pred bramorji?Sam že več let bijem bitko z njimi,pa vendarle neuspešno.
Za vsak nasvet oz. izkušnjo se zahvaljujem.
V Sloveniji živi le ena vrsta bramorja Gryllotalpa gryllotalpa . Prija jim rahla in vlažna prst, v kateri razpredejo obsežen sistem rovov. Radi imajo bližino vode. Rovi potekajo večinoma tik pod površjem, nekaj pa jih izdolbejo tudi navpično navzdol in ti so lahko dolgi do nekaj metrov. Jajčeca odlagajo v podzemne "kamrice" pozno spomladi, pretežno v mesecu juniju. Takrat jih z globjim okopavanjem lahko vsaj nekaj razderemo in uničimo.
So vsejedi, prehranjujejo se tako z drugimi podzemnimi nevretenčarji kot koreninicami .
Glej tudi:
dodala: muha
V gredi imam bramorje,kateri veselo hrustajo koreninice raznovrstne zelenjave.Letos jim gredo še posebej v slast koreninice rdeče pese,in reve le še životarijo na vrtu.Na začetku sezone,ko so dobro vidne luknje od nočnih pohodov,jim v le te dajem granule Mesurola,katere so res učinkovite.Ko pa zelenjava zrase,se pa nepridipravi večinoma zadržujejo pod zemljo,tako tudi lukenj ni videti,in posledično neuporaba granul.Zanima me,kako se vi borite pred bramorji?Sam že več let bijem bitko z njimi,pa vendarle neuspešno.
Za vsak nasvet oz. izkušnjo se zahvaljujem.
Citirano od tukaj.
Melona je napisal/a: |
Madeja, smem en nasvet in nekaj v razmislek? Konjski gnoj; samo eno leto sem prišla do njega in ga bila vesela. Se mi je kar smejalo, ko sem ga trosila po njivi kot tazaresna kmetica. Sredi poletja se je zgodila invazija bramorjev. Samo prekle so ostale za njimi. Ko je na moji njivi zmanjkalo slastja, so šli na sosedove. Mi je rekla ena gospa soseda, Bohinjka, da pa ja vsak ve, da konjski gnoj privabi bramorje. Seveda nimam pojma, če je kaj resnice v tem, ampak takrat sem ga imela zadnjič. Morda še kdo drug, ki več ve, pove kaj o tem. |
Sončna je napisal/a: |
Sama če le dobim uporabljam konjski gnoj, ali kompostiran konjski gnoj. Ga rabim vedno ob saditvi vrtnic. Še nikoli pa nisem slišala, da bi bil ravno konjski velika vaba za bramorje. |
metuljc je napisal/a: | ||
Ne bo držalo, nepredelan konjski gnoj je, po mojih izkušnjah res leglo bramorjev. Pred leti smo imeli invazijo s sosedovega vrta, kjer so gnojili s takim gnojem. Pa ne le enkrat. Daleč od Bohinja, seveda. |
orhy je napisal/a: |
Glede na moje izkušnje z bramorji pa bi rekla, da to ne drži. Spomnim se, da smo pri nas imeli bramorje samo na eni njivi in na nobeni drugi ne in to stalno. Tudi jih ni bilo nikjer na vsem vaškem polju, vsaj spomnim se ne, da bi kdo govoril o tem pa nismo nikoli gnojili s konjskim gnojem, ker konj sploh nismo imeli, ampak govedo. V vsej vasi je imel v tistem času samo en kmet konje, ki pa ni bil nikjer naš bližnji sosed . Mogoče drži, da imajo res raje konjski gnoj, kot neki drugi, ampak na eni naši njivi so se vseeno kar dobro počutili. Kako je zdaj pa ne vem. |
metuljc je napisal/a: |
Orhy, nikjer ni nihče trdil, da so le tam, kjer je konjski gnoj uporabljen. |
Melona je napisal/a: |
Metuljc, mogoče je pa poudarek res na nepredelanem konjskem gnoju. Tisto sezono so se na travniku pasli konji, del tega travnika pa sva spremenila v njivo. Gnoj je bil svež. Seveda, bramorji so lahko tudi drugod, s konjskim gnojem gnojenih njiv za ves bramorjev rod itak ni dovolj. Če imajo izbiro, pa zna biti, da jim je konjski morda res ljubši. |
muha je napisal/a: |
Orhy, točno tako je na moji rojstni domačiji. Bramorji so samo na njivi, kjer je bila davno nazaj sredi gozda izkrčena površina za njive. Tam je zemlja vse leto bolj vlažna kot drugje in bolj rahla. Je čisto vseeno, s čim se gnoji, znebiti se jih ni mogoče. Na južnem pobočju na težki ilovnati in bolj alkalni zemlji par sto metrov stran ni bilo še nikoli nobenega bramorja. Če bramorjev tudi sicer nimate, jih konjski gnoj ne bo privabil, pa naj bo svež ali ne. Pri meni jih ni, čeprav sem na vrt stresla celo prikolico čisto svežega konjskega gnoja. Če pa jih imate že sicer nekje v neposredni bližini, čisto verjamem, da jim je rahel in topel kup pravi inkubator. Bi pa znal biti problem, če bi se kup gnoja, ki vam ga pripeljejo, nabiral ravno v času, ko bramorji odlagajo jajčeca (junija) in bi z gnojem pripeljali tudi jajčeca. |
Zame je to predrago.
http://www.metrob.si//Catalog/Brskaj/Entomopatogene-ogorcice---EPkO-nemastar
http://www.metrob.si//Catalog/Brskaj/Entomopatogene-ogorcice---EPkO-nemastar
Še nekaj o bramorju je najti tu.http://wiki.poljoinfo.com/rovac/
Izgleda da sem nekaj paradižnikov posadil ravno nad gnezda. Štiri mi vedno znova odgrizne. Sem jih zavil v papir in okoli njih dal prerezano plastenko pa ni pomagalo. Bom jutri pogledal globlje če je kje gnezdo. Baje samica nad gnezdom pogrize korenine, da se zemlja boj greje.
Sem ga pa sam polomil, sem velik kup gnoja pustil čez zimo ob njivi. Zdaj imam vse prerito. Pa drugje kot na paradižnikih ni opazne škode.
Izgleda da sem nekaj paradižnikov posadil ravno nad gnezda. Štiri mi vedno znova odgrizne. Sem jih zavil v papir in okoli njih dal prerezano plastenko pa ni pomagalo. Bom jutri pogledal globlje če je kje gnezdo. Baje samica nad gnezdom pogrize korenine, da se zemlja boj greje.
Sem ga pa sam polomil, sem velik kup gnoja pustil čez zimo ob njivi. Zdaj imam vse prerito. Pa drugje kot na paradižnikih ni opazne škode.