Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Lička buša ali Ilirsko govedo
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Lička buša ali Ilirsko govedo
(Prenos iz arhiva)
Pred kratkim sem spoznal človeka, ki goji to vrsto goveda. Seveda se mi sprva ni niti najmanj sanjalo kako bi to zgledalo, zato sem se moral predhodno malce informirati preko spleta, nato pa sem si čredo ogledal še v živo.
Če uvodoma strnem svoje vtise iz tega dne, potem le ti izstopajo predvsem s svojo kulturno socialno konotacijo nad vsemi ostalimi ekonomskimi ali morebitnimi kmetijskimi interesi.
Konkretno možak prihaja iz male vasice streljaj od Metlike, vendar onstran državne meje. Kot že rečeno, neokrnjenost prostora in pristnost vasi celotno "izkušnjo" še dodatno nadgrajujejo, vendar če izpustim to dimenzijo, in podam zgolj videno, ter iz spleta spoznana dejstva, potem naj nadaljujem takole.
Gre za prvobitno vrsto goveda iz širšega balkanskega prostora. Starost in izvor vrste še niso povsem odkrita, kar po mojem mnenju tudi ni tako pomembno kot same posebnosti, ki so se "ustvarile" tekom celotne zgodovine ohranjanja vrste. Prvenstveno se je to govedo gojilo na slabših terenih in posledišno skromneje prehranjevalo, zato je prva izstopajoča posebnost ta, da gre za pritlikavo vrsto. Povprečna višina živali je približno 110 cm in s povprečno težo 200 kg. Biki so razumljivo da nekoliko obilnejši.
Dečko na sliki je še mladenič.
Barvna paleta je pisana in sicer od svetlo sivo rjeve, preko srnine rjave do temno rjave barve. Značilen je temno pigmentiran smrček s svetlejšo obrobo, rogje pa manjši in proti konici temnejši.
Pri omenejni vrsti je še vedno ohranjen naravni preživetveni nagon in tako živali brez težav opravijo telitev samostojno, čreda pa tudi skupno ščiti teličke pred potencialno nevarnostjo. Prav zanimivo je bilo opazovati kako krave "potiskajo" teličke za seboj, proti meni (nepoznanemu in morebitni grožnji) pa so bile usmerjene z rogmi. Po besedah kmeta, naj bi se bila čreda na takšen način zmožna ubraniti pred manjšim kardelom volkov. Menda. (!)
Zaradi skromnejše konstitucije je tudi skromnejša v mlečnosti. Povprečno je dnevna količina mleka do 4l, z laktacijsko dobo 7-8 mesecev. Mleko vsebuje do 4% maščobe.
Je razmeroma odporna na bolezni in z dobro prebavo.
S prihodom modernejših časov se je vrsta pričela počasi poslavljati in se je uspela ohraniti na širšem območju Like. Od tu tudi njeno ime. Trenutno je po evidencah približno 1000 živali skupno s podmladkom. Kljub vsemu ostaja ogrožena vrsta.
Moji osebni vtisi. Zaradi telesne majhnosti in količinsko manjših potreb krme, bi bila lahko primerna za t.i. hobi, oziroma vrtičkarsko kmetijo in vir mlečne samooskrbe ter domačega gnoja. (ter seveda muh)
Vsekakor zelo zanimiv izlet s še bolj zanimivo vsebino in izredno toplimi, ter gostoljubnimi ljudmi.
Če uvodoma strnem svoje vtise iz tega dne, potem le ti izstopajo predvsem s svojo kulturno socialno konotacijo nad vsemi ostalimi ekonomskimi ali morebitnimi kmetijskimi interesi.
Konkretno možak prihaja iz male vasice streljaj od Metlike, vendar onstran državne meje. Kot že rečeno, neokrnjenost prostora in pristnost vasi celotno "izkušnjo" še dodatno nadgrajujejo, vendar če izpustim to dimenzijo, in podam zgolj videno, ter iz spleta spoznana dejstva, potem naj nadaljujem takole.
Gre za prvobitno vrsto goveda iz širšega balkanskega prostora. Starost in izvor vrste še niso povsem odkrita, kar po mojem mnenju tudi ni tako pomembno kot same posebnosti, ki so se "ustvarile" tekom celotne zgodovine ohranjanja vrste. Prvenstveno se je to govedo gojilo na slabših terenih in posledišno skromneje prehranjevalo, zato je prva izstopajoča posebnost ta, da gre za pritlikavo vrsto. Povprečna višina živali je približno 110 cm in s povprečno težo 200 kg. Biki so razumljivo da nekoliko obilnejši.
Dečko na sliki je še mladenič.
Barvna paleta je pisana in sicer od svetlo sivo rjeve, preko srnine rjave do temno rjave barve. Značilen je temno pigmentiran smrček s svetlejšo obrobo, rogje pa manjši in proti konici temnejši.
Pri omenejni vrsti je še vedno ohranjen naravni preživetveni nagon in tako živali brez težav opravijo telitev samostojno, čreda pa tudi skupno ščiti teličke pred potencialno nevarnostjo. Prav zanimivo je bilo opazovati kako krave "potiskajo" teličke za seboj, proti meni (nepoznanemu in morebitni grožnji) pa so bile usmerjene z rogmi. Po besedah kmeta, naj bi se bila čreda na takšen način zmožna ubraniti pred manjšim kardelom volkov. Menda. (!)
Zaradi skromnejše konstitucije je tudi skromnejša v mlečnosti. Povprečno je dnevna količina mleka do 4l, z laktacijsko dobo 7-8 mesecev. Mleko vsebuje do 4% maščobe.
Je razmeroma odporna na bolezni in z dobro prebavo.
S prihodom modernejših časov se je vrsta pričela počasi poslavljati in se je uspela ohraniti na širšem območju Like. Od tu tudi njeno ime. Trenutno je po evidencah približno 1000 živali skupno s podmladkom. Kljub vsemu ostaja ogrožena vrsta.
Moji osebni vtisi. Zaradi telesne majhnosti in količinsko manjših potreb krme, bi bila lahko primerna za t.i. hobi, oziroma vrtičkarsko kmetijo in vir mlečne samooskrbe ter domačega gnoja. (ter seveda muh)
Vsekakor zelo zanimiv izlet s še bolj zanimivo vsebino in izredno toplimi, ter gostoljubnimi ljudmi.
Odlično!
Velika hvala za tole poročilo.
Tvoje besede v citatu zgoraj so zelo pomembne za razumevanje pašništva nasploh.
Krave, posebno njihovi predniki so se vedno zadrževale v čredi - zaradi predatorjev.
Tako so potovale v skupini na manjši površini, z dnevnimi premiki na novo pašo.
To naravno gibanje pognoji in celostno popase površino - popase se vse do prave višine, torej ne le najboljša trava in popolnoma sfrizirano.
Sledi dobro obnavljanje, 30-50 dni kasneje se lahko vrnejo - seveda odvisno od števila in površin.
Še enkrat hvala juglans.
Razmišljamo o pasništvu, bomo zdaj pozimi malo povpraševali okoli po znanju in izkušnjah.
Velika hvala za tole poročilo.
| Citiram: |
| Pri omenejni vrsti je še vedno ohranjen naravni preživetveni nagon in tako živali brez težav opravijo telitev samostojno, čreda pa tudi skupno ščiti teličke pred potencialno nevarnostjo. Prav zanimivo je bilo opazovati kako krave "potiskajo" teličke za seboj, proti meni (nepoznanemu in morebitni grožnji) pa so bile usmerjene z rogmi. Po besedah kmeta, naj bi se bila čreda na takšen način zmožna ubraniti pred manjšim kardelom volkov. Menda. (!) |
Tvoje besede v citatu zgoraj so zelo pomembne za razumevanje pašništva nasploh.
Krave, posebno njihovi predniki so se vedno zadrževale v čredi - zaradi predatorjev.
Tako so potovale v skupini na manjši površini, z dnevnimi premiki na novo pašo.
To naravno gibanje pognoji in celostno popase površino - popase se vse do prave višine, torej ne le najboljša trava in popolnoma sfrizirano.
Sledi dobro obnavljanje, 30-50 dni kasneje se lahko vrnejo - seveda odvisno od števila in površin.
Še enkrat hvala juglans.
Razmišljamo o pasništvu, bomo zdaj pozimi malo povpraševali okoli po znanju in izkušnjah.
Ja, ravno to je tudi meni padlo v oči. Bi rekel nekakšna naravna pristnost ob kateri človek ni suženj.
Se pa bojim, da "naša" razdrobljenost zemljišč ni vzpodbuda za takšno prakso pašništva. Po navadi se vse skrči na največ dve čredinki. (pa še to redko)
Vsekakor nadaljuj s svojo angažiranostjo. Kot smo že sklenili, izobraženost in osveščenost, to je rešitev za vse probleme.
Se pa bojim, da "naša" razdrobljenost zemljišč ni vzpodbuda za takšno prakso pašništva. Po navadi se vse skrči na največ dve čredinki. (pa še to redko)
Vsekakor nadaljuj s svojo angažiranostjo. Kot smo že sklenili, izobraženost in osveščenost, to je rešitev za vse probleme.
Prijatelj sprašuje, če se jih da prezimiti z enostavnimi bivaki ali potrebujejo toplo zimo?
Skupno je, da se išče pasme, ki so prezimno trdne.
Predniki današjnih krav so bili, upam, da je lička med njimi.
p.s. juglans, črednike bi morda lahko bile manjše, paša pa vsak dan nova... sicer pa nimam pojma, bo treba probat.
Izziv je namočenost zemlje pozimi, čez leto si je najbrž treba čredinke določit in prezimit na ustreznih površinah.
Skrbno pašništvo na tvojih degradiranih pašnikih bi #mogoče# pripomoglo kvaliteti zemlje in rastja.
Velika čredinka = pojejo vse naj naj, ostane samo slabo, novo naj naj rastje nima časa za popolno obnovo in tvorjenje fotosinteze, ki posledično preko korenin hrani zemljo.
Če ne morejo tega, ker so stalno popašene, se slabo piše površini.
Lp.
Skupno je, da se išče pasme, ki so prezimno trdne.
Predniki današjnih krav so bili, upam, da je lička med njimi.
p.s. juglans, črednike bi morda lahko bile manjše, paša pa vsak dan nova... sicer pa nimam pojma, bo treba probat.
Izziv je namočenost zemlje pozimi, čez leto si je najbrž treba čredinke določit in prezimit na ustreznih površinah.
Skrbno pašništvo na tvojih degradiranih pašnikih bi #mogoče# pripomoglo kvaliteti zemlje in rastja.
Velika čredinka = pojejo vse naj naj, ostane samo slabo, novo naj naj rastje nima časa za popolno obnovo in tvorjenje fotosinteze, ki posledično preko korenin hrani zemljo.
Če ne morejo tega, ker so stalno popašene, se slabo piše površini.
Lp.
Zuf, sem bila do pred dveh ali treh let ena tistih, ki je verjela, da morajo biti krave pozimi v hlevu. Ampak poglej tale članek, ni o tej pasmi, ampak pač o kravah http://www2.arnes.si/~surtvidr/clanki/clanek49.htm .