Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
.| tajana je napisal/a: |
| Figula, ne vem ce prav razumem. A je to misljeno, da bi posip (nekaj ga imam narejenega ) pomesala med zagovino in potem natlacila v posodo ter zaprla. Verjetno bi bilo dobro dodati se vir sladkorja in mogoce listavko. Samo razmisljam. Ideja mi je vsec. Ja, nekaj takega bom naredila. Porocam cez en mesec kaksen bo rezultat. |
Tajana, mislila sem, da bi žagovino uporabila kot nosilni substrat namesto otrobov. Če boš tako naredila, kot si opisala, bo pa tudi dobro. MO se bodo namnožili
.
| ferdo36 je napisal/a: |
| Vsaka zastirka,posebno pa žaganje porabi dušik za mineralizacijo in rastline šibko rastejo.Nujno je dodajati gnojila z mnogo dušika. |
Če žaganje potresem jeseni, ko nič ne raste - razen plevel, ta naj pa kar ima šibko rast - a bo spomladi še vedno jemalo dušik rastlinam v rasti?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
ODLIČNA ZASTIRKA
... glede na moje izkušnje ...
Razlika med nerazpadlo (grobo zastirko) in razkrojeno (fino zastirko) je ogromna.
Prva potrebuje po nanosu nadaljni razkroj - slama, seno, sveža trava, sekanci ipd.
Nanašanje je lahko zamudno, delo z rastlinami pa v takšni zastirki predstavlja dosti izzivov.
Fina zastirka (kompost, nezrel kompost, uležan gnoj, ...) je popolnoma druga zgodba in jo uporabljam na večini vrtnih površin.
Kompost je najboljša zastirka, kar sem jih kadarkoli uporabljal na vrtu!
Učinkuje takoj, vsebuje ogromno koristnih mikroorganizmov, je zelo fin in enostaven za uporabo, sejanje/sajenje je preprosto, odlično ščiti prvotna tla in še kaj.
Trikrat hura za kompost kot zastirko.
Kompostu se močno približa organska snov, ki je v fazi razkroja, še vedno sicer prepoznamo kakšna organska snov je, a povečini že vsebuje drobne delce, ima vonj po humusu, je črnikaste barve.
Odlična zastirka je tudi mešanica komposta in šote (listavka/navadna baltska šota/kokosovo šota)! Če nimamo dovolj komposta, je mešanica odlična možnost.
VRTOVI BREZ PREKOPAVANJA
... ce se brez prekopavanja lotimo ...
- na travniku
- na vrtu, ki ima slabo, zbito, golo ali zapleveljeno zemljo
... zastremo bolj na debelo (10-15cm) s kompostom/šoto/uležanim gnojem.
... ali uporabimo le 3-5cm nanosa, če ocenimo, da zemlja ni slaba/zapleveljena.
Naravno kompaktna zemlja ni slaba zemlja!
NADALJNA NEGA
... brez prekopavanja ...
V nadaljevanju zastiramo enkrat na leto 1-5cm.
Če imamo za ustvarjanje/negovanje vrtnih površin brez prekopavanja na voljo bolj grob material (seno, slama, sveža trava, svež gnoj ipd.), to počnemo predvsem v stilu gibanice.
... glede na moje izkušnje ...
Razlika med nerazpadlo (grobo zastirko) in razkrojeno (fino zastirko) je ogromna.
Prva potrebuje po nanosu nadaljni razkroj - slama, seno, sveža trava, sekanci ipd.
Nanašanje je lahko zamudno, delo z rastlinami pa v takšni zastirki predstavlja dosti izzivov.
Fina zastirka (kompost, nezrel kompost, uležan gnoj, ...) je popolnoma druga zgodba in jo uporabljam na večini vrtnih površin.
Kompost je najboljša zastirka, kar sem jih kadarkoli uporabljal na vrtu!
Učinkuje takoj, vsebuje ogromno koristnih mikroorganizmov, je zelo fin in enostaven za uporabo, sejanje/sajenje je preprosto, odlično ščiti prvotna tla in še kaj.
Trikrat hura za kompost kot zastirko.
Kompostu se močno približa organska snov, ki je v fazi razkroja, še vedno sicer prepoznamo kakšna organska snov je, a povečini že vsebuje drobne delce, ima vonj po humusu, je črnikaste barve.
Odlična zastirka je tudi mešanica komposta in šote (listavka/navadna baltska šota/kokosovo šota)! Če nimamo dovolj komposta, je mešanica odlična možnost.
VRTOVI BREZ PREKOPAVANJA
... ce se brez prekopavanja lotimo ...
- na travniku
- na vrtu, ki ima slabo, zbito, golo ali zapleveljeno zemljo
... zastremo bolj na debelo (10-15cm) s kompostom/šoto/uležanim gnojem.
... ali uporabimo le 3-5cm nanosa, če ocenimo, da zemlja ni slaba/zapleveljena.
Naravno kompaktna zemlja ni slaba zemlja!
NADALJNA NEGA
... brez prekopavanja ...
V nadaljevanju zastiramo enkrat na leto 1-5cm.
Če imamo za ustvarjanje/negovanje vrtnih površin brez prekopavanja na voljo bolj grob material (seno, slama, sveža trava, svež gnoj ipd.), to počnemo predvsem v stilu gibanice.
"dejan84" - bi žagovina z žage bila primerna za zastiranje zemlje?
ali je problem v svezini, drobnosti ali kaj tretjega?
"crtj"- Razkroj organskih snovi furajo bakterije, ki imajo pogon na dušik. Tega morajo nekje dobiti. Če ga ni v samem materialu, ki ga predelujejo, se porabi iz tal, kolikor je stične površine.
Po moji logiki - bolj kot je material svež (je še veliko dela) in bolj kot je fin (se bo razpršil globlje v zemljo + že sam imel veliko površino), več bo tega efekta izčrpavanja dušika.
Po raznih forumih sem bral primere a la "pomladi sem kar zakopal žagovino / sekance v grede (torej naredil veliko stično površino, op. crt), čez leto ni hotelo nič rasti, jeseni je pa bilo že fantastično".
"dejan84" - ja jaz bi najraje probal dobit, zelo grobo žagovino z žage ali pa fin drobljen material.
bi se pa rad izognil vkopavanju v zemljo ampak bi raje samo nalozil debelo plast na zemljo. nekaj sem bral, da je dobro pokriti povrsino, da se zadrzi vec vlage in hitreje razpada, samo potem verjetno tezko kaj gojis tam v tem letu.
no sicer se jaz lahko kr dost zmisljujem, ker je minimalna povrsina teh gredic
LP
Dejan
P.S. recimo, če bi imel dve vrsti materiala, enega zelo zelo finega (skoraj prah), drug pa bolj grob, bi bilo potem smiselno spodnjo plast grobega potem pa gor se fin material pa vse verjetno dobro zmocit?
"muha"- Lani sem drobljen material od obrezovanja v kompostniku po plasteh potresla z bokašijem. Čez dva meseca sem nekaj brskala po njem in mi je na prvi pogled vse zgledalo že napol preperelo. Najbrž bi se pri žagovini obneslo podobno in bi bila v kratkem času spremenjena v kvalitetno zastirko?
"metuljc" - Sploh, če bi vmes dali plasti kopriv, gabeza, skratka zelenja, ki doda vlago, dušik in še kaj. Pa kaj kuhinjskih ostankov iz organkov, recimo, vmes.
Pred leti sem med maline (kjer veselo poganja tudi regačica) posula organik, čez pa zdrobljene veje, kake 10 cm na visoko. Po nekaj tednih sem slučajno odgrnila en del zastirke in v njej je kar gomazelo deževnikov, maline pa so tisto leto res lepo rastle., letos vajo ponovim, nekje na začetku aprila, tudi med ribezom, dodala bom še nekaj malo preperele slame.
Posebej se mi zdi važno, da posuta plast ni kompaktna, ampak je vmes zadosti zraka, sicer se sprime in spodaj so razmere neprimerne za aerobne razkrojevalce.
"Kravzlj" - muha, dobra ideja.
Če bi dobil žaganje, bi jaz tako naredil: v sod bi dajal žaganje, pa kakšen druga material, recimo travo. Pa vse posuval z bokašijem. In potem zaprl, in čez en mesec bi imel pomoje napol preparelo žaganje.
Moram poskusiti.
več o bokaši kompostiranju - http://forum.gartlc.si/gartlc-about368.html
ali je problem v svezini, drobnosti ali kaj tretjega?
"crtj"- Razkroj organskih snovi furajo bakterije, ki imajo pogon na dušik. Tega morajo nekje dobiti. Če ga ni v samem materialu, ki ga predelujejo, se porabi iz tal, kolikor je stične površine.
Po moji logiki - bolj kot je material svež (je še veliko dela) in bolj kot je fin (se bo razpršil globlje v zemljo + že sam imel veliko površino), več bo tega efekta izčrpavanja dušika.
Po raznih forumih sem bral primere a la "pomladi sem kar zakopal žagovino / sekance v grede (torej naredil veliko stično površino, op. crt), čez leto ni hotelo nič rasti, jeseni je pa bilo že fantastično".
"dejan84" - ja jaz bi najraje probal dobit, zelo grobo žagovino z žage ali pa fin drobljen material.
bi se pa rad izognil vkopavanju v zemljo ampak bi raje samo nalozil debelo plast na zemljo. nekaj sem bral, da je dobro pokriti povrsino, da se zadrzi vec vlage in hitreje razpada, samo potem verjetno tezko kaj gojis tam v tem letu.
no sicer se jaz lahko kr dost zmisljujem, ker je minimalna povrsina teh gredic
LP
Dejan
P.S. recimo, če bi imel dve vrsti materiala, enega zelo zelo finega (skoraj prah), drug pa bolj grob, bi bilo potem smiselno spodnjo plast grobega potem pa gor se fin material pa vse verjetno dobro zmocit?
"muha"- Lani sem drobljen material od obrezovanja v kompostniku po plasteh potresla z bokašijem. Čez dva meseca sem nekaj brskala po njem in mi je na prvi pogled vse zgledalo že napol preperelo. Najbrž bi se pri žagovini obneslo podobno in bi bila v kratkem času spremenjena v kvalitetno zastirko?
"metuljc" - Sploh, če bi vmes dali plasti kopriv, gabeza, skratka zelenja, ki doda vlago, dušik in še kaj. Pa kaj kuhinjskih ostankov iz organkov, recimo, vmes.
Pred leti sem med maline (kjer veselo poganja tudi regačica) posula organik, čez pa zdrobljene veje, kake 10 cm na visoko. Po nekaj tednih sem slučajno odgrnila en del zastirke in v njej je kar gomazelo deževnikov, maline pa so tisto leto res lepo rastle., letos vajo ponovim, nekje na začetku aprila, tudi med ribezom, dodala bom še nekaj malo preperele slame.
Posebej se mi zdi važno, da posuta plast ni kompaktna, ampak je vmes zadosti zraka, sicer se sprime in spodaj so razmere neprimerne za aerobne razkrojevalce.
"Kravzlj" - muha, dobra ideja.
Če bi dobil žaganje, bi jaz tako naredil: v sod bi dajal žaganje, pa kakšen druga material, recimo travo. Pa vse posuval z bokašijem. In potem zaprl, in čez en mesec bi imel pomoje napol preparelo žaganje.
Moram poskusiti.
več o bokaši kompostiranju - http://forum.gartlc.si/gartlc-about368.html
dejan84, jaz bi najprej dal fin material in nato grob. Treba je dobro namočit, ja. Najbolje s kakšno koprivovko, urinom ipd.
Sadiš lahko na površino, ki jo boš zastrl s tem materialom, je pa odvisno kaj želiš posadit? Ko imaš takšen in podoben material na površini vrtnih tal, pridejo v poštev predvsem sadike.
Semena sejemo pa v jarke narejene v zastirko....
Predhodno delno kompostiranje tega materiala in nato nanos na grede je pa itak zmaga.
Sadiš lahko na površino, ki jo boš zastrl s tem materialom, je pa odvisno kaj želiš posadit? Ko imaš takšen in podoben material na površini vrtnih tal, pridejo v poštev predvsem sadike.
Semena sejemo pa v jarke narejene v zastirko....
Predhodno delno kompostiranje tega materiala in nato nanos na grede je pa itak zmaga.
Alelopatija in zastiranje
http://sl.wikipedia.org/wiki/Alelopatija
"figula" - Če se ti ljubi, lahko malo pogledaš pod "alelopatija" oziroma "allelopathy".
Sem pred časom brala ...... in vse pozabila
. Mislim, da so bili omenjeni kot primeri še bezeg in eni iglavci .... pa ne vem v kakšnem obsegu in vplivu .
"crtj" - Figula, veš kako je s to maso virov na razne teme...
- Človek nima ure in ne ve, koliko je ura.
- Potem si kupi uro. Jeee! Zdaj (misli, da) ve, koliko je ura.
- Nakar si kupi še eno uro. Uri seveda kažeta malo različno. In nikoli več ne ve, koliko je ura
"metuljc" - crtj, jaz ne bi posebej komplicirala. juglon se izpere (ki je v orehu, pa ga v odrezanih delih najbrž ni veliko, sploh je pa čas za obrezovanje orehov avgusta, če se ne motim). Ostalo drevje, ker ne bo ena sama vrsta po moje ni posebej problematična. Snovi, ki imajo alelopatski činek, rastline oddajajo v aktivni fazi (torej v času rasti) skozi korenine v prst, ni pričakovati, da bi jih bilo v nadzemnih delih kaj omembe vredno. Nekako ni logično, da bi rastlina tako razmetavala z energijo in materialom, saj iz lesa teh snovi ne bi mogla oddati v okolico.
Le prevelike količine iglavcev, sploh klekov in pacipres bi lahko pomenile velik vnos smol in eteričnih olj (pa še česa).
Tak je moj pogled na te reči.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Alelopatija
| crtj je napisal/a: |
Zanima me, ali je poleg oreha še kakšen takšen grm ali drevo, ki vsebuje drugim rastlinam zoprne snovi. |
"figula" - Če se ti ljubi, lahko malo pogledaš pod "alelopatija" oziroma "allelopathy".
Sem pred časom brala ...... in vse pozabila
. Mislim, da so bili omenjeni kot primeri še bezeg in eni iglavci .... pa ne vem v kakšnem obsegu in vplivu ."crtj" - Figula, veš kako je s to maso virov na razne teme...
- Človek nima ure in ne ve, koliko je ura.
- Potem si kupi uro. Jeee! Zdaj (misli, da) ve, koliko je ura.
- Nakar si kupi še eno uro. Uri seveda kažeta malo različno. In nikoli več ne ve, koliko je ura
"metuljc" - crtj, jaz ne bi posebej komplicirala. juglon se izpere (ki je v orehu, pa ga v odrezanih delih najbrž ni veliko, sploh je pa čas za obrezovanje orehov avgusta, če se ne motim). Ostalo drevje, ker ne bo ena sama vrsta po moje ni posebej problematična. Snovi, ki imajo alelopatski činek, rastline oddajajo v aktivni fazi (torej v času rasti) skozi korenine v prst, ni pričakovati, da bi jih bilo v nadzemnih delih kaj omembe vredno. Nekako ni logično, da bi rastlina tako razmetavala z energijo in materialom, saj iz lesa teh snovi ne bi mogla oddati v okolico.
Le prevelike količine iglavcev, sploh klekov in pacipres bi lahko pomenile velik vnos smol in eteričnih olj (pa še česa).
Tak je moj pogled na te reči.