Juglans, tvoj primer si zasluži novo temo! Regeneracija močno poškodovanih tal in nasad grmičevja
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vrt BREZ prekopavanja
Bistvo je torej v zaščiti vrtnih tal?
Zdrava vrtna tla so bistvenega pomena.
Gradnik zdravih tal je življenje v tleh, ki ga je potrebno negovati in spodbujati.
To dosežemo s posnemanjem naravnih vzorcev - tako kot narava, tla zaščitimo, saj v nasprotnem primeru golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši in odnaša, sonce pa jo zapeče. Skoraj vsak vrtnar pozna zgodbo o razpokanih tleh in začaranem krogu stalnega okopavanja.
Z minimalnimi posegi in ustrezno zaščito tal se temu izognemo.
Sploh pa za čez zimo!
Kaj je zastirka?
Vsaka organska snov, ki jo brez vkopavanja položimo na površino tal.
Ali lahko kompost uporabimo kot zastirko?
Kompost je odlična zastirka, meni osebno najljubša.
Uporaba je zelo enostavna in učinkovita.
Z njegovo pomočjo so grede vedno pripravljene na setev in sajenje. Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje.
Privlači bistveno manj polžev, ker se njegova površina hitro presuši in ne vsebuje sveže hrane.
Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo.
Odlično varuje tla in jih izboljšuje, predvsem tako, da hrani življenje v tleh.
Če vrtna tla zastremo z 2-5cm komposta, smo naredili naložbo, ki bo trajala približno pol leta, odvisno od tipa in kvalitete prvotne zemlje, vrste zelenjave, ki na gredi raste ipd.
Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal.
Narava opravi vse ostalo.
Kaj pa priprava vrta na novo sezono in kaj narediti z gredami, ki bodo čez zimo prazne?
Vrtna tla degradirajo, če na njih nič ne raste, če so gola in izpostavljena naravnim dejavnikom.
Tla je definitivno potrebno zaščititi čez zimo.
Pozorni smo na nego in obnovo zastirke na gredah, kjer se kasneje umaknejo še pozno zelje, rdeča pesa, repa, koruza, paprike, bučke in vse ostalo.
Ko se te rastline umaknejo, grede zaščitimo z vsaj 2-5cm komposta.
Tako smo vrtna tla zaščitili in hkrati pripravili na novo sezono.
Kaj pa če nimamo komposta? Je tudi gnoj vredu?
Gnoj je posebej primeren za jesensko pripravo vrtnih gred za novo sezono in sicer na predelih vrta, kjer čez zimo ne bo nič raslo.
V tem primeru vrtna tla pred zimo zastremo z vsaj eno leto starim uležanim gnojem, ki se bo do spomladi spremenil v kompost.
Podobno se obnaša tudi skoraj dokončan kompost.
Gnoja ali komposta ne vkopavamo, ampak ga samo razprostremo po površini vrtnih tal 2-5cm na debelo.
Star uležan gnoj s pomočjo zamrzovanja in odtajanja hitro spreminja strukturo, čez zimo je potrebno nekajkrat z vilami ali grabljami razbiti vrhnje grudice preperelega gnoja.
Spomladi je na voljo fina obdelovalna površina, kjer lahko sejemo in sadimo katerokoli zelenjavo.
Kako je s plevelom?
Dobro je biti dosleden, sploh spomladi.
Večkrat in po malem, ko je plevel še čisto mali je najboljša možnost.
Če imamo dober kompost ali gnoj bomo imeli s plevelom manj težav.
Ali lahko nov vrt ustvarimo na travnati površini s pomočjo gnoja ali komposta?
V tem primeru je plast eno leto starega uležanega gnoja ali komposta debela vsaj 10-15cm.
Kompost ali gnoj preprosto nanesemo in razprostremo na travniško površino, najbolje v času pozne jeseni pred zimo.
Tudi kasneje lahko, posebej če je gnoj ali kompost, ki ga nanašamo, dobro preperel. Spomladi smo pozorni na preživele trdovratne travniške rastline, kot so ščir, osat in slak.
Sproti jih pulimo in ohranjamo površino čisto. Kasneje površino zaraste zelenjava in s plevelom ni več težav.
Zdrava vrtna tla so bistvenega pomena.
Gradnik zdravih tal je življenje v tleh, ki ga je potrebno negovati in spodbujati.
To dosežemo s posnemanjem naravnih vzorcev - tako kot narava, tla zaščitimo, saj v nasprotnem primeru golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši in odnaša, sonce pa jo zapeče. Skoraj vsak vrtnar pozna zgodbo o razpokanih tleh in začaranem krogu stalnega okopavanja.
Z minimalnimi posegi in ustrezno zaščito tal se temu izognemo.
Sploh pa za čez zimo!
Kaj je zastirka?
Vsaka organska snov, ki jo brez vkopavanja položimo na površino tal.
Ali lahko kompost uporabimo kot zastirko?
Kompost je odlična zastirka, meni osebno najljubša.
Uporaba je zelo enostavna in učinkovita.
Z njegovo pomočjo so grede vedno pripravljene na setev in sajenje. Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje.
Privlači bistveno manj polžev, ker se njegova površina hitro presuši in ne vsebuje sveže hrane.
Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo.
Odlično varuje tla in jih izboljšuje, predvsem tako, da hrani življenje v tleh.
Če vrtna tla zastremo z 2-5cm komposta, smo naredili naložbo, ki bo trajala približno pol leta, odvisno od tipa in kvalitete prvotne zemlje, vrste zelenjave, ki na gredi raste ipd.
Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal.
Narava opravi vse ostalo.
Kaj pa priprava vrta na novo sezono in kaj narediti z gredami, ki bodo čez zimo prazne?
Vrtna tla degradirajo, če na njih nič ne raste, če so gola in izpostavljena naravnim dejavnikom.
Tla je definitivno potrebno zaščititi čez zimo.
Pozorni smo na nego in obnovo zastirke na gredah, kjer se kasneje umaknejo še pozno zelje, rdeča pesa, repa, koruza, paprike, bučke in vse ostalo.
Ko se te rastline umaknejo, grede zaščitimo z vsaj 2-5cm komposta.
Tako smo vrtna tla zaščitili in hkrati pripravili na novo sezono.
Kaj pa če nimamo komposta? Je tudi gnoj vredu?
Gnoj je posebej primeren za jesensko pripravo vrtnih gred za novo sezono in sicer na predelih vrta, kjer čez zimo ne bo nič raslo.
V tem primeru vrtna tla pred zimo zastremo z vsaj eno leto starim uležanim gnojem, ki se bo do spomladi spremenil v kompost.
Podobno se obnaša tudi skoraj dokončan kompost.
Gnoja ali komposta ne vkopavamo, ampak ga samo razprostremo po površini vrtnih tal 2-5cm na debelo.
Star uležan gnoj s pomočjo zamrzovanja in odtajanja hitro spreminja strukturo, čez zimo je potrebno nekajkrat z vilami ali grabljami razbiti vrhnje grudice preperelega gnoja.
Spomladi je na voljo fina obdelovalna površina, kjer lahko sejemo in sadimo katerokoli zelenjavo.
Kako je s plevelom?
Dobro je biti dosleden, sploh spomladi.
Večkrat in po malem, ko je plevel še čisto mali je najboljša možnost.
Če imamo dober kompost ali gnoj bomo imeli s plevelom manj težav.
Ali lahko nov vrt ustvarimo na travnati površini s pomočjo gnoja ali komposta?
V tem primeru je plast eno leto starega uležanega gnoja ali komposta debela vsaj 10-15cm.
Kompost ali gnoj preprosto nanesemo in razprostremo na travniško površino, najbolje v času pozne jeseni pred zimo.
Tudi kasneje lahko, posebej če je gnoj ali kompost, ki ga nanašamo, dobro preperel. Spomladi smo pozorni na preživele trdovratne travniške rastline, kot so ščir, osat in slak.
Sproti jih pulimo in ohranjamo površino čisto. Kasneje površino zaraste zelenjava in s plevelom ni več težav.
Razlika med prekopano zemljo na levi in neprekopano na desni, eno leto po vkopavanju v zemljo (levo) in pokrivanju zemlje (desna) z isto količino komposta.
vir: http://www.charlesdowding.co.uk/december-2012/Nazadnje urejal/a zuf 07 Feb 2015 09:15; skupaj popravljeno 1 krat
vir: http://www.charlesdowding.co.uk/december-2012/Nazadnje urejal/a zuf 07 Feb 2015 09:15; skupaj popravljeno 1 krat
Decembersko poročilo z vrta - klik -> http://forum.gartlc.si/gartlc-about3092.html
Nazadnje urejal/a zuf 09 Feb 2015 20:27; skupaj popravljeno 1 krat
Nazadnje urejal/a zuf 09 Feb 2015 20:27; skupaj popravljeno 1 kratSam nimam izkušenj z rastlinjaki, ima pa v podobni klimi kot je naša zelo dobre izkušnje Charles.
On zastira s kompostom, ker ne mara drugih zastirk zaradi polžev ipd.
Kompost se po mojih izkušnjah obnese super tudi v primeru, da je bolj vlažno.
Prvo leto je Charles v novem rastlinjaku na travnik položi karton in 10cm komposta ali nezrel kompost ali staran gnoj, potem pa nadalje vsako leto 2-5cm komposta.
Notri ma vsako leto paradižnike, paprike, melone ipd.
Dokaz je pa tukaj - posnetek - http://youtu.be/HATC3rG6NbQ?t=10m
Paradajzu in ostalim poletnim zadevam pa sledi tole
On zastira s kompostom, ker ne mara drugih zastirk zaradi polžev ipd.
Kompost se po mojih izkušnjah obnese super tudi v primeru, da je bolj vlažno.
Prvo leto je Charles v novem rastlinjaku na travnik položi karton in 10cm komposta ali nezrel kompost ali staran gnoj, potem pa nadalje vsako leto 2-5cm komposta.
Notri ma vsako leto paradižnike, paprike, melone ipd.
Dokaz je pa tukaj - posnetek - http://youtu.be/HATC3rG6NbQ?t=10m
Paradajzu in ostalim poletnim zadevam pa sledi tole
KAKO USTVARITI IN NEGOVATI VRT BREZ PREKOPAVANJA - http://prnebavec.si/kako-ustvariti-in-negovati-vrt-brez-prekopavnja/Nazadnje urejal/a zuf 21 Feb 2017 02:26; skupaj popravljeno 6 krat
| zuf je napisal/a: |
| Sam nimam izkušenj z rastlinjaki, ima pa v podobni klimi kot je naša zelo dobre izkušnje Charles. On zastira s kompostom, ker ne mara drugih zastirk zaradi polžev ipd. Kompost se po mojih izkušnjah obnese super tudi v primeru, da je bolj vlažno. Prvo leto je Charles v novem rastlinjaku na travnik položi karton in 10cm komposta ali nezrel kompost ali staran gnoj, potem pa nadalje vsako leto 2-5cm komposta. Notri ma vsako leto paradižnike, paprike, melone ipd. Dokaz je pa tukaj - posnetek - http://youtu.be/HATC3rG6NbQ?t=10m |
Hvala!
Imaš mogoče podatek katere sorte rastejo pozimi v njegovem rastlinjaku?
Zuf, zelo koristno pisanje, potrjeno s fotkami katere so dokument nastalega skozi leta tvojih eksperimentov. ti so odlični. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)