Hehe. Kje pa je kaj za prečitat o tem, kako in za kaj se uporablja?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Helichrysum - smilj
Ja, res se uporablja v kozmetiki.
Tako kot že napisano olja, kreme in hidrolati. Imam slednjega in mi je fajn, ker mi pomirja kožo (imam občutljivo, nagnjeno k alergijam, tako da praktično nič ne uporabljam, samo to včasih). Sem ga dobila v dar (sama ga verjetno ne bi kupila).
Bom vsekakor poizkuslila kak čaj.
Tako kot že napisano olja, kreme in hidrolati. Imam slednjega in mi je fajn, ker mi pomirja kožo (imam občutljivo, nagnjeno k alergijam, tako da praktično nič ne uporabljam, samo to včasih). Sem ga dobila v dar (sama ga verjetno ne bi kupila).
Bom vsekakor poizkuslila kak čaj.
| figula je napisal/a: |
Punce, bom vrečko cvetov prinesla s seboj, pa bomo s skupnimi močmi skušale poiskati semena ...  |
Figula, tisto, kar ti imenuješ cvet, je socvetje, košek (kot socvetje sončnice, recimo). Si lahko potem misliš, kako majhna so posamezna semena, če razdreš eno socvetje. Vsak cvetek ima (če se je seveda razvil) na dnu plod, rožko. V plodu je seme. Brez lupe ne bo šlo.
bobolino, tukaj je nekaj slo in ang zadetkov. Največ jih dobiš, če njegovo latinsko ime vneseš v googla, zraven dodaš še "medicinal" in imaš od prebiranja ob 4.00 zjutraj čisto rdeče oči 
http://www.naravni-koticek.si/smilj-za-nego-koze/
http://www.naturazel.com/index.php/olja/smiljevo-olje-detail
http://www.gojijagode.com/mediji-o-nas/46-laski-smilj
http://www.helichrysum-italicum.com/properties.html
http://amrita.net/helichrysumitalicum.aspx
http://affordablehealthcareoils.wordpress.com/helichrysum-italicum-scarring/
kate, jaz sem pa olje dala v kremo z mešanico 13 olj za dnevno nego za svoj fris.
nisem še strašno lepa, bom pa ... malo se hecam .... sem take volje .... toliko stvari me čaka, jaz pa tukaj visim in komuniciram s svetom
metuljc, se mi je zdelo, da mora biti presneto miceno. Verjetno ga v čisto posušenih in povešenih glavicah več ni, imam pa tudi nekaj malo manj suhih, ki so še stale pokonci. Tam notri se sigurno kaj skriva.
http://www.naravni-koticek.si/smilj-za-nego-koze/
http://www.naturazel.com/index.php/olja/smiljevo-olje-detail
http://www.gojijagode.com/mediji-o-nas/46-laski-smilj
http://www.helichrysum-italicum.com/properties.html
http://amrita.net/helichrysumitalicum.aspx
http://affordablehealthcareoils.wordpress.com/helichrysum-italicum-scarring/
kate, jaz sem pa olje dala v kremo z mešanico 13 olj za dnevno nego za svoj fris.
nisem še strašno lepa, bom pa ... malo se hecam .... sem take volje .... toliko stvari me čaka, jaz pa tukaj visim in komuniciram s svetom
metuljc, se mi je zdelo, da mora biti presneto miceno. Verjetno ga v čisto posušenih in povešenih glavicah več ni, imam pa tudi nekaj malo manj suhih, ki so še stale pokonci. Tam notri se sigurno kaj skriva.
Osnovna vrsta laškega smilja, ki raste tudi po kraških kamnitih travnikih, Dalmaciji in otokih (Helichrysum italicum ali sinonim H. angustifolium) se razmnožuje tudi s semenom, ki pa je res zelo drobno. Njegove sorte (ena je navedena na barvni etiketi, ki je priložena v prvem postu) pa se razmnožujejo le s potaknjenci. Običajno semena ne naredijo.
Vsi laški smilji (torej osnovna vrsta, kot tudi vse njene sorte) zahtevajo odcedna tla. Torej jih ne sadimo v glinasto zemljo, v kateri ob deževjih zastaja voda. Suša jim pa zlepa ne pride do živega.
Jožica
www.trajnice.com_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Vsi laški smilji (torej osnovna vrsta, kot tudi vse njene sorte) zahtevajo odcedna tla. Torej jih ne sadimo v glinasto zemljo, v kateri ob deževjih zastaja voda. Suša jim pa zlepa ne pride do živega.
Jožica
www.trajnice.com_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Še zanimivost: Nedavno sem se pogovarjala z enim od sosedov, ki je doma v okolici Knina. Tam je težko kmetovati in so celi predeli preraščeni z divjim rastlinjem, ki dobro prenaša sušo. Pa so našli tržno nišo in pričeli pridelovati laški smilj. Nasadili so ga cele njive in ga sedaj uspešno izvažajo v Francijo. Nekaj tednov po sajenju ga je še treba zalivati, naprej se pa vzdržuje sam.
Seveda, nežne sadikice, vzgojene v šotnici in v multiploščah, bolj redko v lončkih (take so najbolj pogosto na trgu), seveda po sajenju na prosto zahtevajo zalivanje. V kamniti Liki, kot tudi na našem Krasu je to lahko kar dober zalogaj za tistega, ki ob njivi nima vode.
Sadike, ki so vzgojene asketsko in posajene na prosto zgodaj spomladi, ko je običajno narava z vodo bolj darežljiva in vročine še niso močne, pa do suše že razvijejo globoke korenine in sadike niso več občutljive na sušo.
Po sredozemlju je laški smilj (Helichrysum italicum) v naravi vedno preživel brez zalivanja.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Sadike, ki so vzgojene asketsko in posajene na prosto zgodaj spomladi, ko je običajno narava z vodo bolj darežljiva in vročine še niso močne, pa do suše že razvijejo globoke korenine in sadike niso več občutljive na sušo.
Po sredozemlju je laški smilj (Helichrysum italicum) v naravi vedno preživel brez zalivanja.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Pssstt!
Tik ob gozdni cesti sem spulila 5 cm veliko sadikco smilja. Ne me kregat, saj vem, da se to ne dela, ampak nisem mogla drugače. Morda mi bo pa le rasel . Sicer pa sem dala delat macerat iz smilja, da bom lepa, čeprav stara he he. Namočila sem ga v 1dcl oljčnega olja. Bom naredila eno kremico, ostalo pa kar olje.
Lepo se imejte prav vsi
cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Tik ob gozdni cesti sem spulila 5 cm veliko sadikco smilja. Ne me kregat, saj vem, da se to ne dela, ampak nisem mogla drugače. Morda mi bo pa le rasel . Sicer pa sem dala delat macerat iz smilja, da bom lepa, čeprav stara he he. Namočila sem ga v 1dcl oljčnega olja. Bom naredila eno kremico, ostalo pa kar olje.
Lepo se imejte prav vsi
cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
zdravo, Cinija.
Ste sigurni, da ste izpulili sadikico laškega smilja (Helichrysum italicum)? Ta rastlina je namreč rastlina Sredozemlja in ne prenaša ostrih zim centralne Slovenije in je v naravi zato tu zelo redka. Najdemo jo po kraških kamnitih pašnikih in grmiščih (baje je bila najdena v dolini Kolpe) in seveda po Dalmaciji. V Sloveniji (njenem centralnem delu) raste le na zelo sončnih in zavetnih legah na zelo odcednih tleh.
No, že res, da se klima spreminja in po vrtovih to rastlino tu in tam že videvamo. Da pa bi se naselila spontano v naravo in se celo sama sejala, bi pa bilo zelo zanimivo ugotoviti. Je Vaše najdišče velika skrivnost, ali nam ga lahko vsaj približno izdate?
Kaj se ve, morda pa je moje predvidevanje napačno!
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Ste sigurni, da ste izpulili sadikico laškega smilja (Helichrysum italicum)? Ta rastlina je namreč rastlina Sredozemlja in ne prenaša ostrih zim centralne Slovenije in je v naravi zato tu zelo redka. Najdemo jo po kraških kamnitih pašnikih in grmiščih (baje je bila najdena v dolini Kolpe) in seveda po Dalmaciji. V Sloveniji (njenem centralnem delu) raste le na zelo sončnih in zavetnih legah na zelo odcednih tleh.
No, že res, da se klima spreminja in po vrtovih to rastlino tu in tam že videvamo. Da pa bi se naselila spontano v naravo in se celo sama sejala, bi pa bilo zelo zanimivo ugotoviti. Je Vaše najdišče velika skrivnost, ali nam ga lahko vsaj približno izdate?
Kaj se ve, morda pa je moje predvidevanje napačno!
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje