Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Obdelava tal - spoznanje popolnega poljedelstva
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Obdelava tal - spoznanje popolnega poljedelstva
(Prenos iz arhiva)
Dejan Rengeo, agronom
Spoznanje popolnega poljedelstva
Kmetijski seminar v Gleisdorfu je prinesel razsvetljenstvo udeležencem. Friedrich Wenz nam je odprl oči, kot Jezus slepim.
Bio Ernte Avstrija je minuli četrtek (19. februar 2009) organizirala seminar o direktni setvi in optimalnem gospodarjenju na njivi. Svoje izkušnje nam je predstavil kmet Manfred Wenz iz kraja Schwanau na francoski meji ob reki Ren v pokrajini Baden-Wuerttemberg. Manfed ni običajen kmet. Bogate in pozitivne izkušnje tega 75 letnega mladeniča so udeležence celodnevnega seminarja obogatile s popolno razjasnitvijo psihologije deževnikov na obdelavo tal. Manfred izhaja iz pivovarniške družine, ki je svoje obrate pred 2. vojno morala zapreti. Po vojni je bil zidar v Franciji. Leta 1953 se je vrnil v domač kraj in na pobudo občine vzel v najem njive na 35 parcelah s skupno površino 31 ha. Dobil je njive z različnimi tipi tal. Od lahkih peščeno prodnatih po vse do težkih glineno ilovnatih. Najprej je začel pridelovati izmenično pšenico in koruzo. Samo to. Kmetoval je pač po takratni moderni tehnologiji. Umetna gnojila in strupi. Leta 1969 je spoznal, da tako ne gre več naprej. Pojavili so se trdovratni pleveli in zemlja je bila uničena. In leta 1970 je začel kmetovati BIO. Leta 1972 je še zadnjič nabavil gnojilo. Od takrat naprej več svoje zemlje ni gnojil ne z organskimi, niti z mineralnimi gnojili. Živine nima nobene. Je čisti poljedelec. In zadnjih 27 let ne uporablja več pluga. In kljub vsemu ima pridelke zelo solidne, povsem primerljive z običajnimi kmeti.
Manfred obdeluje zemljo samo 4 cm globoko. In to eksaktno 4 cm. Ne 5 in ne 3 cm. Tako obdela zemljo vsako 3 ali 4 leto. In zakaj samo 4 cm? Zaradi deževnikov in plevelov. Manfred je 40 let skupaj s svojim sinom razvijal stroj za direktno setev. Razvil je popoln modularni kmetijski stroj, ki nadomesti mulčer, plug, brano, sejalnico, valjar in še kaj. In vse to opravi v enem obhodu. Manfredova sejalnica ima štiri prekate in lahko seje 4 različne kulture na enkrat. Razvil je popoln kmetijski stroj, ki v temeljih zamaje konvencionalno obdelavo tal. V temeljih zamaje tudi možgane kmeta, ki ta stroj nabavi in začne z njem obdelovati svoje njive. Saj ta stroj tudi najtršega konvencionalista spremeni v BIOkmeta, ne da bi se ta tega zavedal. Stroj si lahko sestaviš, kot lego kocke. Kupiš osnovno verzijo z okvirjem, potem pa elemente odkupuješ po potrebi in po svojih finančnih zmožnostih.
Zakaj samo 4 cm?
Manfred nam je nazorno razložil bistvo globine 4 cm. Deževnik je prebivalec tal, ki za normalno življenje potrebuje trdno strukturo tal, da se mu njegovi rovi ne porušijo. Deževnik je zelo zanimiva žival. Na plano hodi nabirat preperele rastlinske ostanke in jih vlači po svojih rovih v globine. Tam jih prežveči, pomeša z zemljo, iztrebke pa po rovu potiska na površino. Deževnikove rove preraščajo korenine in po njih prodirajo v globino tal. Ko deževnik pride na plano, vedno z enim koncem ostane v stiku s svojim rovom. To verjetno zaradi varnosti, da se nebi izgubil. Deževnik torej pobira rastlinske ostanke v radiju svoje dolžine, ki štrli iz zemlje. V povprečju so deževniki dolgi 20 cm. Torej deževnik na travniku ima delovni radij okrog 20 cm. Na njivi, ki jo obdelujemo 4 cm globoko, deževnik ohranja stik s trdnimi stenami svojega rova v globini 4 cm. Torej se radij njegovega delovanja na površini zmanjša na 16 cm. Če zemljo obdelujemo 10 cm globok, se njegov radij skrajša na 10 cm. Če zemljo obdelujemo globje od 16 cm, deževniki sploh več ne pokukajo na površino. Zdaj pa se zamislite, ali poznate kmeta, ki orje plitveje od 16 cm? Jaz ga ne. Ko deževniku prekinemo stik s površino, se potegne v globine in vegetira. Kljubovati pa more še tonam umetnih gnojil in vsem mogočim kombinacijam strupov, ali milejše rečeno pesticidom.
V Evropi na konvencionalnih njivah, tako imenovanih integriranih njivah, najdemo v povprečju 16 živih deževnikov in to majhnih s povprečno dolžino 5 cm.
Manfred ima na svojih njivah več kot 320 deževnikov na m2. In to prave orjake, najdejo se tudi daljši od 60 cm. Družbo deževnikom dela še 25.000 drugih vrst koristnih organizmov. In zaradi tega Manfredu ni potrebno gnojiti njegovih njiv. Niti apnenca ne tori. In kljub temu ima vsako leto solidne pridelke vsega, kar prideluje. Pridelek pšenice se giblje 4,5 do 6 t, prav tako rži in pire. Pridela 3 t soje in krmnega graha na ha. Ti dve kulturi seje v mešani setvi z ričkom, ki daje pridelke od 1,5 do 2 t. Sončnice seje v kombinaciji z ajdo. V jesen najprej požanje visoko sončnice, in čez mesec dni ponovno na isti njivi še ajdo, ki je ostala spodaj. To je dvonadstropna pridelava. Lani je pridelal 3 t sončnic in 1 t ajde na ha.
V Sloveniji bi stroka take kmete, ki njive nič ne gnojijo, obsodila, da ropajo tla. Analiza zemlje in gnojilni načrti so za kmeta obvezni, če želi prejemati subvencijo.
Manfredov univerzalni stroj
Za obdelavo tal, oziroma setev porabi Manfred največ 30 min za ha.
Če je dolga njiva, je dovolj 20 min. In okrog 5 l nafte.
Njegov stroj nadomesti mulčer, plug, brano, sejalnico, valjar, okopalnik in morda še kakšno orodje. Stroj je modularen in ga lahko prilagajaš svojim potrebam. Osnovna izvedba je nosilni okvir z lastovičjimi elementi za osnovno obdelavo na globini 4 cm. Zaradi natančnejše globine za traktorje z manj natančno hidravliko se na vsaki strani okvirja lahko dodajo podporna kolesa.
Osnovno orodje lahko kupiš dovolj poceni, potem pa ko zaradi optimalnega načina obdelave in setve začneš bogateti, si svoj stroj dopolnjuješ do popolne popolnosti. Sejalnica ima 4 prekate za 4 različna semena. Z njo lahko naenkrat seješ štiri različne kulture.
Mešani posevki so naslednja skrivnost uspeha.
Mešani posevki se bolj prilagajajo vremenskim in talnim razmeram. Zaradi simbioze so pridelki stabilni, večji in kakovostni. Vsa umetnost je le v pravilnih kombinacijah in občutku. Pa seveda v izkušnjah.
Isto, kot je to pri kuhanju ali ljubljenju.
Manfred je izdal še eno skrivnost. Rastlinskih ostankov ne mulčimo. Ampak samo kosimo. Deževniki vedno vlečejo v svoje rove najprej daljše slamice in potem krajše. Če pa mi rastlinske ostanke zmulčimo, pa ima deževnik na razpolago samo kopico zdrobljenih delčkov. Ker ima samo en prst, lahko prime samo en košček. In bo moral za vsak košček vedno znova prilesti na plan in ga vleči v globino. Njegova učinkovitost se dramatično zmanjša, saj bo preveč časa in energije porabil za potovanja po rovih. Tudi favna in flora mikroorganizmov je na zmulčenih ostankov drugačna, kot na celih pokošenih rastlinah in ni na pravi frekvenci z deževniki.
Če kmet razume osnove obnašanja deževnikov, bo razumel tudi osnove brezplužnega obdelovanja zemlje.
V Nemčiji konvencioni kmetje propadajo
Manfred nam je nazorno pokazal na stotine slik svojih njiv, katere že 40 let obdeluje BIO. Nima velikih kompleksov in njegove njive mejijo na njive s konvencionalnim načinom obdelave. Pokazal nam je razliko v kvaliteti zemlje – tal. Sosednji kmetje, ki kmetujejo konvencionalno, vsako jesen njivo zorjejo in obdeluje zemljo klasično, ima zemljo svetlo in polno kamenja. Manfredova njiva je temna in brez kamenja. Ko pade močno deževje, na Manfredovi njivi nikoli ne stoji voda. Sosedove njive vedno plavajo in včasih deli njiv odplavajo v Ren in potem naprej v Atlantik. Kamenje na Manfredovi njivi se zaradi iztrebkov deževnikov potaplja v globino. Deževniki na Manfredovi njivi letno na površino izvržejo 100 m3 iztrebkov. Zato se kamenje potaplja, debelina plodne prsti pa je vsako leto večja. Manfred je na meji z sosedovo njivo izkopal profil tal in videli smo veliko razliko. Manfredov horizont je temen, prepreden z rovi deževnikov in korenin in je podoben spužvi z bogatim življenjem. Prvi kamenčki se najdejo v globini 60 cm. Horizont na sosedovi njivi je bolj podoben jami v gramozu, kamenje je razporejeno enakomerno po vsej globini. V zgornji plasti 30 cm se vidijo neprepereli rastlinski ostanki.
Ko sosed njivo zorje, je za 20 cm višja od Manfredove. Zato, ker je v njej zrak. In potem je čez zimo ta odprta brazda izpostavljena vodi, mrazu, suši, soncu, vetru. To uniči vsa koristna bitja. Edino plevelnim semenom to godi, da izgubijo dormanco (zaspanost) in na spomlad bolje klijejo.
Obdelava 4 cm zgornjega sloja tal pripomore tudi k zmanjšanju pritiska plevelov. Če obdelavo ponovimo enkrat ali dvakrat v razmaku 3 dni, smo uničili zalego najhujših plevelov, hkrati pa ne spodbudimo kalitev globlje ležečih semen.
Manfred seje, žanje in kosi. Samo te tri operacije izvaja na svoji njivi. Če so posevki res slabi zaradi suše ali toče, jih poškropi z biodinamičnimi pripravki, kot so gnoj iz roga, kremen iz roga, rman, kopriva itd…
Tudi kolesnice težkih strojev, kot so od kombanja, deževniki hitro zrahljajo. Baje celo potrebujejo občasno kaj zabitega, da ojačajo mišico, je razložil Manfred.
Posebno skrb namenja zastirki. Najboljša zastirka za fine spomladanske je rž. Ta se poseje v pozno poleti ali v jesen, skupaj z deteljo. Spomladi potem to žito služi kot zastirka za kako finejšo kulturo, kot je soja, buča, koruza, fižol. Žito se tik pred setvijo povalja, in to z valjarjem na sprednji hidravliki traktorja, zadaj pa sledi direktna setev. Povaljano žito se več ne dvigne, ampak služi kot živa zastirka. Ko jo vsejana kultura preraste, počasi odmre in postane hrana deževnikom. Povaljano žito naredi idelno zaščito tal pred pleveli in zgočim soncem in pod njim je idealna klima za deževnike in drugi talni živez. Povaljano žito daje mnogo boljše efekte, kot pa če bi žito pokosili ali zmulčili. Ko žito povaljamo, ostane efekt aleopatije, ki zavira kaljenje plevelnih rastlin. Če pa ga pokosimo, ta efekt izgine.
Manfred ne priporoča štriglanja (česanja) in strojnega okopavanja (rajsanja) okopavin. Ta ukrepa sta koristna edino v času suše, da se prekine izhlapevanje vode iz zemlje. Z vsakih okopavanjem in česanjem poškodujemo najfinejše koreninice, ki se razvijajo na zgornjem 2 cm sloju. V tem sloju rastline dobijo iz razpadajoče organske mase največ hranil. Na meji med zemljo in zrakom se odvijajo najbolj dinamični procesi življenja v tleh.
Obdelava z gruberjem na globini 4 cm pride na vrsto vsako 3 ali 4 leto, s katerim obdela ponavadi spomladi posevek detelje. Vmes se mešane kulture vsejavajo eno za drugo, po potrebi pa se posevki pokosijo z diskasto kosilnico. To Manfred počne na primer preden deteljo pusti za seme. Če za kosilnico ostane večji redovi, se razmečejo z vrtavkastim trosilnikom sena, da je po celotni površini enakomerni sloj pokošenih rastlinskih ostankov.
Zadeve z konvencionalnimi kmetijstvom so prišle v Manfredovih krajih tako daleč, da zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen, ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo prevzemajo biokmetje in jo z minimalno obdelavo revitalizirajo.
Manfred je predstavil še nekaj zanimivosti. Za nastanek 1 m prsti iz kamnine je potrebno 10.000 let. Ali drugače povedano je za 10 cm prsti potrebno 1000 let. V Evropi pa zaradi uničujočega gospodarjenja z zemljo voda in veter odneseta 1 cm prsti, torej v enem leto izgubimo tisto, kar je nastajalo 100 let. In če ne bomo spremenili našega načina obdelave, bomo izginili tudi mi.
Teh 320 deževnikov na m2 izvrže na plan letno 100 m2 iztrebkov – prvovrstnega organskega gnojila. Če preračunamo na čisti dušik, je to 400 kg, kar je enakovredno 1200 kg dušičnega gnojila z 27 % N. Če ovrednotimo samo osnovna hranila deževnikovega komposta v obliki običajnih mineralnih gnojil, je to naprimer 2000 kg NPK 15-15-15 gnojila. Če bi s tako dozo pognojili naše njive, bi vse požgali in nebi raslo dolgo nič. Dobro za zemljo je, da so cene umetni gnojil šle v nebo!
Na Manfredovi njivi je 25.000 različnih vrst deževnikov, koristnih mikroorganizmov in živalic. Na 1 ha te živalce tehtajo, kot 20 glav velike živine – ali na kratko GVŽ. Če bi to znali preračunati evropski birokrati, bi Manfredu najbrž takoj prepovedali kmetovanje, saj je po evropskih predpisih najvišja dovoljena obremenitev 2 GVŽ na ha.
Ko vse to kmet začne premlevati in ko se mu posveti,kakšen butec je in kako butast je sedanji kmetijski sistem, v katerega je vpet, mu drugega ne preostane, da se spreobrne. Ker če se ne bo spreobrnil, bo propadel, finančno in fizično.
Več o Manfredovem kmetijstvu pa si lahko ogledate na spletni strani www.eco-dyn.de, zelo dobre slike pa najdete še na pri njegovem učencu Franz Brunerju iz Avstrije.
www.picasaweb.google.com/franzbrunner63
Pa veselo in uspešno kmetovanje še naprej.Nazadnje urejal/a zuf 16 Nov 2017 22:44; skupaj popravljeno 3 krat
Spoznanje popolnega poljedelstva
Kmetijski seminar v Gleisdorfu je prinesel razsvetljenstvo udeležencem. Friedrich Wenz nam je odprl oči, kot Jezus slepim.
Bio Ernte Avstrija je minuli četrtek (19. februar 2009) organizirala seminar o direktni setvi in optimalnem gospodarjenju na njivi. Svoje izkušnje nam je predstavil kmet Manfred Wenz iz kraja Schwanau na francoski meji ob reki Ren v pokrajini Baden-Wuerttemberg. Manfed ni običajen kmet. Bogate in pozitivne izkušnje tega 75 letnega mladeniča so udeležence celodnevnega seminarja obogatile s popolno razjasnitvijo psihologije deževnikov na obdelavo tal. Manfred izhaja iz pivovarniške družine, ki je svoje obrate pred 2. vojno morala zapreti. Po vojni je bil zidar v Franciji. Leta 1953 se je vrnil v domač kraj in na pobudo občine vzel v najem njive na 35 parcelah s skupno površino 31 ha. Dobil je njive z različnimi tipi tal. Od lahkih peščeno prodnatih po vse do težkih glineno ilovnatih. Najprej je začel pridelovati izmenično pšenico in koruzo. Samo to. Kmetoval je pač po takratni moderni tehnologiji. Umetna gnojila in strupi. Leta 1969 je spoznal, da tako ne gre več naprej. Pojavili so se trdovratni pleveli in zemlja je bila uničena. In leta 1970 je začel kmetovati BIO. Leta 1972 je še zadnjič nabavil gnojilo. Od takrat naprej več svoje zemlje ni gnojil ne z organskimi, niti z mineralnimi gnojili. Živine nima nobene. Je čisti poljedelec. In zadnjih 27 let ne uporablja več pluga. In kljub vsemu ima pridelke zelo solidne, povsem primerljive z običajnimi kmeti.
Manfred obdeluje zemljo samo 4 cm globoko. In to eksaktno 4 cm. Ne 5 in ne 3 cm. Tako obdela zemljo vsako 3 ali 4 leto. In zakaj samo 4 cm? Zaradi deževnikov in plevelov. Manfred je 40 let skupaj s svojim sinom razvijal stroj za direktno setev. Razvil je popoln modularni kmetijski stroj, ki nadomesti mulčer, plug, brano, sejalnico, valjar in še kaj. In vse to opravi v enem obhodu. Manfredova sejalnica ima štiri prekate in lahko seje 4 različne kulture na enkrat. Razvil je popoln kmetijski stroj, ki v temeljih zamaje konvencionalno obdelavo tal. V temeljih zamaje tudi možgane kmeta, ki ta stroj nabavi in začne z njem obdelovati svoje njive. Saj ta stroj tudi najtršega konvencionalista spremeni v BIOkmeta, ne da bi se ta tega zavedal. Stroj si lahko sestaviš, kot lego kocke. Kupiš osnovno verzijo z okvirjem, potem pa elemente odkupuješ po potrebi in po svojih finančnih zmožnostih.
Zakaj samo 4 cm?
Manfred nam je nazorno razložil bistvo globine 4 cm. Deževnik je prebivalec tal, ki za normalno življenje potrebuje trdno strukturo tal, da se mu njegovi rovi ne porušijo. Deževnik je zelo zanimiva žival. Na plano hodi nabirat preperele rastlinske ostanke in jih vlači po svojih rovih v globine. Tam jih prežveči, pomeša z zemljo, iztrebke pa po rovu potiska na površino. Deževnikove rove preraščajo korenine in po njih prodirajo v globino tal. Ko deževnik pride na plano, vedno z enim koncem ostane v stiku s svojim rovom. To verjetno zaradi varnosti, da se nebi izgubil. Deževnik torej pobira rastlinske ostanke v radiju svoje dolžine, ki štrli iz zemlje. V povprečju so deževniki dolgi 20 cm. Torej deževnik na travniku ima delovni radij okrog 20 cm. Na njivi, ki jo obdelujemo 4 cm globoko, deževnik ohranja stik s trdnimi stenami svojega rova v globini 4 cm. Torej se radij njegovega delovanja na površini zmanjša na 16 cm. Če zemljo obdelujemo 10 cm globok, se njegov radij skrajša na 10 cm. Če zemljo obdelujemo globje od 16 cm, deževniki sploh več ne pokukajo na površino. Zdaj pa se zamislite, ali poznate kmeta, ki orje plitveje od 16 cm? Jaz ga ne. Ko deževniku prekinemo stik s površino, se potegne v globine in vegetira. Kljubovati pa more še tonam umetnih gnojil in vsem mogočim kombinacijam strupov, ali milejše rečeno pesticidom.
V Evropi na konvencionalnih njivah, tako imenovanih integriranih njivah, najdemo v povprečju 16 živih deževnikov in to majhnih s povprečno dolžino 5 cm.
Manfred ima na svojih njivah več kot 320 deževnikov na m2. In to prave orjake, najdejo se tudi daljši od 60 cm. Družbo deževnikom dela še 25.000 drugih vrst koristnih organizmov. In zaradi tega Manfredu ni potrebno gnojiti njegovih njiv. Niti apnenca ne tori. In kljub temu ima vsako leto solidne pridelke vsega, kar prideluje. Pridelek pšenice se giblje 4,5 do 6 t, prav tako rži in pire. Pridela 3 t soje in krmnega graha na ha. Ti dve kulturi seje v mešani setvi z ričkom, ki daje pridelke od 1,5 do 2 t. Sončnice seje v kombinaciji z ajdo. V jesen najprej požanje visoko sončnice, in čez mesec dni ponovno na isti njivi še ajdo, ki je ostala spodaj. To je dvonadstropna pridelava. Lani je pridelal 3 t sončnic in 1 t ajde na ha.
V Sloveniji bi stroka take kmete, ki njive nič ne gnojijo, obsodila, da ropajo tla. Analiza zemlje in gnojilni načrti so za kmeta obvezni, če želi prejemati subvencijo.
Manfredov univerzalni stroj
Za obdelavo tal, oziroma setev porabi Manfred največ 30 min za ha.
Če je dolga njiva, je dovolj 20 min. In okrog 5 l nafte.
Njegov stroj nadomesti mulčer, plug, brano, sejalnico, valjar, okopalnik in morda še kakšno orodje. Stroj je modularen in ga lahko prilagajaš svojim potrebam. Osnovna izvedba je nosilni okvir z lastovičjimi elementi za osnovno obdelavo na globini 4 cm. Zaradi natančnejše globine za traktorje z manj natančno hidravliko se na vsaki strani okvirja lahko dodajo podporna kolesa.
Osnovno orodje lahko kupiš dovolj poceni, potem pa ko zaradi optimalnega načina obdelave in setve začneš bogateti, si svoj stroj dopolnjuješ do popolne popolnosti. Sejalnica ima 4 prekate za 4 različna semena. Z njo lahko naenkrat seješ štiri različne kulture.
Mešani posevki so naslednja skrivnost uspeha.
Mešani posevki se bolj prilagajajo vremenskim in talnim razmeram. Zaradi simbioze so pridelki stabilni, večji in kakovostni. Vsa umetnost je le v pravilnih kombinacijah in občutku. Pa seveda v izkušnjah.
Isto, kot je to pri kuhanju ali ljubljenju.
Manfred je izdal še eno skrivnost. Rastlinskih ostankov ne mulčimo. Ampak samo kosimo. Deževniki vedno vlečejo v svoje rove najprej daljše slamice in potem krajše. Če pa mi rastlinske ostanke zmulčimo, pa ima deževnik na razpolago samo kopico zdrobljenih delčkov. Ker ima samo en prst, lahko prime samo en košček. In bo moral za vsak košček vedno znova prilesti na plan in ga vleči v globino. Njegova učinkovitost se dramatično zmanjša, saj bo preveč časa in energije porabil za potovanja po rovih. Tudi favna in flora mikroorganizmov je na zmulčenih ostankov drugačna, kot na celih pokošenih rastlinah in ni na pravi frekvenci z deževniki.
Če kmet razume osnove obnašanja deževnikov, bo razumel tudi osnove brezplužnega obdelovanja zemlje.
V Nemčiji konvencioni kmetje propadajo
Manfred nam je nazorno pokazal na stotine slik svojih njiv, katere že 40 let obdeluje BIO. Nima velikih kompleksov in njegove njive mejijo na njive s konvencionalnim načinom obdelave. Pokazal nam je razliko v kvaliteti zemlje – tal. Sosednji kmetje, ki kmetujejo konvencionalno, vsako jesen njivo zorjejo in obdeluje zemljo klasično, ima zemljo svetlo in polno kamenja. Manfredova njiva je temna in brez kamenja. Ko pade močno deževje, na Manfredovi njivi nikoli ne stoji voda. Sosedove njive vedno plavajo in včasih deli njiv odplavajo v Ren in potem naprej v Atlantik. Kamenje na Manfredovi njivi se zaradi iztrebkov deževnikov potaplja v globino. Deževniki na Manfredovi njivi letno na površino izvržejo 100 m3 iztrebkov. Zato se kamenje potaplja, debelina plodne prsti pa je vsako leto večja. Manfred je na meji z sosedovo njivo izkopal profil tal in videli smo veliko razliko. Manfredov horizont je temen, prepreden z rovi deževnikov in korenin in je podoben spužvi z bogatim življenjem. Prvi kamenčki se najdejo v globini 60 cm. Horizont na sosedovi njivi je bolj podoben jami v gramozu, kamenje je razporejeno enakomerno po vsej globini. V zgornji plasti 30 cm se vidijo neprepereli rastlinski ostanki.
Ko sosed njivo zorje, je za 20 cm višja od Manfredove. Zato, ker je v njej zrak. In potem je čez zimo ta odprta brazda izpostavljena vodi, mrazu, suši, soncu, vetru. To uniči vsa koristna bitja. Edino plevelnim semenom to godi, da izgubijo dormanco (zaspanost) in na spomlad bolje klijejo.
Obdelava 4 cm zgornjega sloja tal pripomore tudi k zmanjšanju pritiska plevelov. Če obdelavo ponovimo enkrat ali dvakrat v razmaku 3 dni, smo uničili zalego najhujših plevelov, hkrati pa ne spodbudimo kalitev globlje ležečih semen.
Manfred seje, žanje in kosi. Samo te tri operacije izvaja na svoji njivi. Če so posevki res slabi zaradi suše ali toče, jih poškropi z biodinamičnimi pripravki, kot so gnoj iz roga, kremen iz roga, rman, kopriva itd…
Tudi kolesnice težkih strojev, kot so od kombanja, deževniki hitro zrahljajo. Baje celo potrebujejo občasno kaj zabitega, da ojačajo mišico, je razložil Manfred.
Posebno skrb namenja zastirki. Najboljša zastirka za fine spomladanske je rž. Ta se poseje v pozno poleti ali v jesen, skupaj z deteljo. Spomladi potem to žito služi kot zastirka za kako finejšo kulturo, kot je soja, buča, koruza, fižol. Žito se tik pred setvijo povalja, in to z valjarjem na sprednji hidravliki traktorja, zadaj pa sledi direktna setev. Povaljano žito se več ne dvigne, ampak služi kot živa zastirka. Ko jo vsejana kultura preraste, počasi odmre in postane hrana deževnikom. Povaljano žito naredi idelno zaščito tal pred pleveli in zgočim soncem in pod njim je idealna klima za deževnike in drugi talni živez. Povaljano žito daje mnogo boljše efekte, kot pa če bi žito pokosili ali zmulčili. Ko žito povaljamo, ostane efekt aleopatije, ki zavira kaljenje plevelnih rastlin. Če pa ga pokosimo, ta efekt izgine.
Manfred ne priporoča štriglanja (česanja) in strojnega okopavanja (rajsanja) okopavin. Ta ukrepa sta koristna edino v času suše, da se prekine izhlapevanje vode iz zemlje. Z vsakih okopavanjem in česanjem poškodujemo najfinejše koreninice, ki se razvijajo na zgornjem 2 cm sloju. V tem sloju rastline dobijo iz razpadajoče organske mase največ hranil. Na meji med zemljo in zrakom se odvijajo najbolj dinamični procesi življenja v tleh.
Obdelava z gruberjem na globini 4 cm pride na vrsto vsako 3 ali 4 leto, s katerim obdela ponavadi spomladi posevek detelje. Vmes se mešane kulture vsejavajo eno za drugo, po potrebi pa se posevki pokosijo z diskasto kosilnico. To Manfred počne na primer preden deteljo pusti za seme. Če za kosilnico ostane večji redovi, se razmečejo z vrtavkastim trosilnikom sena, da je po celotni površini enakomerni sloj pokošenih rastlinskih ostankov.
Zadeve z konvencionalnimi kmetijstvom so prišle v Manfredovih krajih tako daleč, da zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen, ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo prevzemajo biokmetje in jo z minimalno obdelavo revitalizirajo.
Manfred je predstavil še nekaj zanimivosti. Za nastanek 1 m prsti iz kamnine je potrebno 10.000 let. Ali drugače povedano je za 10 cm prsti potrebno 1000 let. V Evropi pa zaradi uničujočega gospodarjenja z zemljo voda in veter odneseta 1 cm prsti, torej v enem leto izgubimo tisto, kar je nastajalo 100 let. In če ne bomo spremenili našega načina obdelave, bomo izginili tudi mi.
Teh 320 deževnikov na m2 izvrže na plan letno 100 m2 iztrebkov – prvovrstnega organskega gnojila. Če preračunamo na čisti dušik, je to 400 kg, kar je enakovredno 1200 kg dušičnega gnojila z 27 % N. Če ovrednotimo samo osnovna hranila deževnikovega komposta v obliki običajnih mineralnih gnojil, je to naprimer 2000 kg NPK 15-15-15 gnojila. Če bi s tako dozo pognojili naše njive, bi vse požgali in nebi raslo dolgo nič. Dobro za zemljo je, da so cene umetni gnojil šle v nebo!
Na Manfredovi njivi je 25.000 različnih vrst deževnikov, koristnih mikroorganizmov in živalic. Na 1 ha te živalce tehtajo, kot 20 glav velike živine – ali na kratko GVŽ. Če bi to znali preračunati evropski birokrati, bi Manfredu najbrž takoj prepovedali kmetovanje, saj je po evropskih predpisih najvišja dovoljena obremenitev 2 GVŽ na ha.
Ko vse to kmet začne premlevati in ko se mu posveti,kakšen butec je in kako butast je sedanji kmetijski sistem, v katerega je vpet, mu drugega ne preostane, da se spreobrne. Ker če se ne bo spreobrnil, bo propadel, finančno in fizično.
Več o Manfredovem kmetijstvu pa si lahko ogledate na spletni strani www.eco-dyn.de, zelo dobre slike pa najdete še na pri njegovem učencu Franz Brunerju iz Avstrije.
www.picasaweb.google.com/franzbrunner63
Pa veselo in uspešno kmetovanje še naprej.Nazadnje urejal/a zuf 16 Nov 2017 22:44; skupaj popravljeno 3 krat
Uf, tole je pa vredno branja 
Še posebej tole da misliti:
Zadeve z konvencionalnimi kmetijstvom so prišle v Manfredovih krajih tako daleč, da zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen, ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo prevzemajo biokmetje in jo z minimalno obdelavo revitalizirajo.
Še posebej tole da misliti:
Zadeve z konvencionalnimi kmetijstvom so prišle v Manfredovih krajih tako daleč, da zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen, ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo prevzemajo biokmetje in jo z minimalno obdelavo revitalizirajo.
Letos sem 1/2 vrta pripravil in obdeloval. Zemljo sem pokril s folijo in potem posadil paradižnike, pa solato in ohrovt vmes. Imel sem izredno malo plevela. Sedaj jeseni sem polivinil odstranil, dodal kompost iz kisanih odpadkov ter zdrobljeno oglje namočeno v tekočino iz organka ter vse preštihal - konvencionalno. Niti enega deževnika ni bilo. S polivinilom, ki je odlično zatrl plevel sem "pregnal" če ne še kaj hujšega, vse deževnike.
Zraven vrta imam trato, ki ima izredno slabo ilovnato podlago in na vse to le nekaj centimetrov nepreveč dobre zemlje na katero sem posejal travo predlani.
Pa gledam ravno ta teden, kako veliko iztrebkov deževnikov je na tej travi, en zraven drugega da si kar blaten če hodiš po travi, da ima človek občutek, kot da je ne vem kako dobra zemljica. Vso so deževniki pridelali iz odkosa trave.
Vse to potrjuje zgornji članek, na vrtu sem "življenje" zatrl, na travi pa se je razmnožilo.
Ampak pletje plevela mi gre preveč na živce, je prezamudno in zahteva preveč napora, časa,... Tam kjer je bila samo zastirka s slamo okrog paprik in pora imam na debelo plevela.
S čim naj pokrijem vrt čez leto, da bo za deževnike in za mene? Plahte iz jute ali kaj podobnega?
Zraven vrta imam trato, ki ima izredno slabo ilovnato podlago in na vse to le nekaj centimetrov nepreveč dobre zemlje na katero sem posejal travo predlani.
Pa gledam ravno ta teden, kako veliko iztrebkov deževnikov je na tej travi, en zraven drugega da si kar blaten če hodiš po travi, da ima človek občutek, kot da je ne vem kako dobra zemljica. Vso so deževniki pridelali iz odkosa trave.
Vse to potrjuje zgornji članek, na vrtu sem "življenje" zatrl, na travi pa se je razmnožilo.
Ampak pletje plevela mi gre preveč na živce, je prezamudno in zahteva preveč napora, časa,... Tam kjer je bila samo zastirka s slamo okrog paprik in pora imam na debelo plevela.
S čim naj pokrijem vrt čez leto, da bo za deževnike in za mene? Plahte iz jute ali kaj podobnega?
