Air pruning - oblikovanje korenin z zrakom
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Air pruning - oblikovanje korenin z zrakom
(Prenos iz arhiva)
(ker nimam pojma kam naj vtaknem tole pisanje, sem ga dala sem; prosim premaknite na boljše mesto)
Metoda "air pruning", kar bi v prostem prevodu pomenilo "oblikovanje korenin z zrakom", omogoča rastlinam, da oblikujejo močen koreninski sistem brez ovijanja po stenah lonca. To dosežemo z uporabo naluknjanih loncev, ki jih obložimo s črno tkanino za vrt:
http://www.youtube.com/watch?v=ptgJn15TmRM
http://depts.washington.edu/propplnt/Chapters/air-pruning.htm
Osnovni princip je vzet iz naravnega pojava, ki se zgodi, ko so korenine dreves/rastlin izpostavljene zraku in nizki zračni vlažnosti. Korenine se posušijo, s tem pa prisilijo rastlino, da tvori vedno nove in nove stranske in nadomestne koreninice in s tem razvejano in zdravo koreninsko grudo.
Tak korenski sistem lažje in boljše črpa hranila in vodo in izkoristi ves potencial zemlje v loncu.
http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2719178/The-plant-pot-gets-makeover-Container-HOLES-boosts-growth-produces-giant-vegetables.html
Takšen "zračni nadzor" nad oblikovanjem korenin se mi zdi zelo pomemben pri naših sadikah spomladi – sploh pri plodovkah se začnejo korenine kmalu ovijati okoli lončkov.
Za naše mladičke so primerne vrečkice, ki jih lahko sami sešijemo:
http://faineantfarms.blogspot.com/2011/10/diy-air-pruning-pots.html
http://www.youtube.com/watch?v=7Y4NbITKUGQ
Edina pomanjkljivost je večje izsuševanje zemlje skozi luknje loncev. To mislim rešiti z ovčjo podlago na dnu loncev.
Za lonce, narejene iz tkanine, je v prvem videoposnetku predlagan kar otroški bazenček
.
Tudi če vam angleščina ni izbirni jezik, poglejte linke, ker si je na podlagi slikic lažje predstavljati vse skupaj. Na žalost še nimam svojega slikovnega materiala. Možno je sicer, da sem letos nehote naredila delni efekt zračnega oblikovanja, ko sem v večje lonce dala naluknjane plastenke. Da bi zalivala v korenine. Ko sem nekaj loncev sedaj prekucnila, so bile korenine velike in razvejane - skoraj nemogoče za izpulit. Ampak ne morem z gotovostjo trditi, da so k temu pripomogle plastenke, bo potrebno še eno leto testirat .
Metoda "air pruning", kar bi v prostem prevodu pomenilo "oblikovanje korenin z zrakom", omogoča rastlinam, da oblikujejo močen koreninski sistem brez ovijanja po stenah lonca. To dosežemo z uporabo naluknjanih loncev, ki jih obložimo s črno tkanino za vrt:
http://www.youtube.com/watch?v=ptgJn15TmRM
http://depts.washington.edu/propplnt/Chapters/air-pruning.htm
Osnovni princip je vzet iz naravnega pojava, ki se zgodi, ko so korenine dreves/rastlin izpostavljene zraku in nizki zračni vlažnosti. Korenine se posušijo, s tem pa prisilijo rastlino, da tvori vedno nove in nove stranske in nadomestne koreninice in s tem razvejano in zdravo koreninsko grudo.
Tak korenski sistem lažje in boljše črpa hranila in vodo in izkoristi ves potencial zemlje v loncu.
http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2719178/The-plant-pot-gets-makeover-Container-HOLES-boosts-growth-produces-giant-vegetables.html
Takšen "zračni nadzor" nad oblikovanjem korenin se mi zdi zelo pomemben pri naših sadikah spomladi – sploh pri plodovkah se začnejo korenine kmalu ovijati okoli lončkov.
Za naše mladičke so primerne vrečkice, ki jih lahko sami sešijemo:
http://faineantfarms.blogspot.com/2011/10/diy-air-pruning-pots.html
http://www.youtube.com/watch?v=7Y4NbITKUGQ
Edina pomanjkljivost je večje izsuševanje zemlje skozi luknje loncev. To mislim rešiti z ovčjo podlago na dnu loncev.
Za lonce, narejene iz tkanine, je v prvem videoposnetku predlagan kar otroški bazenček
.Tudi če vam angleščina ni izbirni jezik
, poglejte linke, ker si je na podlagi slikic lažje predstavljati vse skupaj. Na žalost še nimam svojega slikovnega materiala. Možno je sicer, da sem letos nehote naredila delni efekt zračnega oblikovanja, ko sem v večje lonce dala naluknjane plastenke. Da bi zalivala v korenine. Ko sem nekaj loncev sedaj prekucnila, so bile korenine velike in razvejane - skoraj nemogoče za izpulit. Ampak ne morem z gotovostjo trditi, da so k temu pripomogle plastenke, bo potrebno še eno leto testirat .figula, to tematiko si zelo lepo predstavila. Sploh pa si "pripopala" ful veliko slikic in to, pri nas lenobah šteje. 
Skratka, prikazala si poanto, nisi pa pozabila pomanjklivosti te tehnike nege rastlin. (korenin) In ravno povečano izsuševanje sem imel v mislih, ko sem omenjal pomisleke. Rastline so v posodah omejene, izvzete iz naravnega okolja in posledično izpostavljene pogojem, ki jih težje tolerirajo.
Mislim, da je bil zuf tisti, ki je omenjal, da vitalnost rastline izhaja iz zemlje. In menim, da je njegovo stališče/trditev zagotovo velika resnica. Skratka, rastline v resnici precej težko sprejemajo nihanje temperature v območju korenin, pravtako pa je zelo obremenjujoča navlaženost zemlje iz ene skrajnosti v drugo. Ravno to pa se praviloma dogaja rastlinam posajenim v posode, ne glede na naše najboljše namene. Sicer je večina kulturnih rastlin že kultiviranih do ravni, ko jim ta problematika ne predstavlja usodnega preživetvenega praga. A nekatere (redke) se ne dajo, njim pa se lahko pridružijo "nesrečnice" v težavah, ko je dovolj že malo neravnovesja.
Če strnem in zaključim, potem bi predvsem opozoril na izpostavljenost posode sončnemu obsevanju, oziroma dobro osenčenost predvsem poleti. In večkrat dnevno zalivanje z malimi odmerki. Kolikor se pač da. Še bolje pa bi bilo bogato obložiti posode s kakšno slamo, suho travo, časopisnim papirjem. (ali jih najbolje kar vglobiti v zemljo, kjer pa izgubimo stik z zrakom) Vse to, če le gre.
Morebiti še to v povezavi z mojim "teženjem". Po navadi nas precej onesrečijo slike, posnetki, govorance nekaterih srečnežev, ki žive v klimatsko bolj milih deželah, medtem ko pa pri nas poleti močno prižiga. Rastline takrat trpijo, ne priraščajo zaradi stagnacije koreninskega sistema. V povezavi s tem manj intenzivno srkajo vlago, le ta tako zastaja in izpodriva zrak okoli korenin, okolje postaja anaerobno, na toplem hitro kislo, gnijoče in končno -->
Ne gledena veliko odprtin za zrak.
Recimo pa, da so zime v naših hišah ali stanovanjih prijetno mile.
S tvojo redstavitvijo teme sem dobil krepko vzpodbudo, da se le zganem v smeri, katero sicer že poznam, le angleškega imena še ni imela.
Torej, vlončene imam lovorje, rožmarin, figo, verjetno še kaj in ti bi lahko bili poizkusni zajčki. Vidno kažejo znake "trpljenja" in lepo bi bilo, da se končno ozrem še na njih. Spomladi torej.
Bistvo je, kot praviš v dobri razvejanosti na področju koreninskih vrhov, ki so edini aktivni pri črpanju vode in hranil. Več ko jih je, večja je aktivna površina korenin, bolj bujne so rastline. Ostali deli korenin so le transporni "kanali".
Male sadike, "vlončitvene kratkočasnice" so razmeroma manj podvržene problematiki pregrevanja. Je pa tovrsten pristop "zračnega kultiviranja" zagotovo dobrodošel.
Skratka, prikazala si poanto, nisi pa pozabila pomanjklivosti te tehnike nege rastlin. (korenin) In ravno povečano izsuševanje sem imel v mislih, ko sem omenjal pomisleke. Rastline so v posodah omejene, izvzete iz naravnega okolja in posledično izpostavljene pogojem, ki jih težje tolerirajo.
Mislim, da je bil zuf tisti, ki je omenjal, da vitalnost rastline izhaja iz zemlje. In menim, da je njegovo stališče/trditev zagotovo velika resnica. Skratka, rastline v resnici precej težko sprejemajo nihanje temperature v območju korenin, pravtako pa je zelo obremenjujoča navlaženost zemlje iz ene skrajnosti v drugo. Ravno to pa se praviloma dogaja rastlinam posajenim v posode, ne glede na naše najboljše namene. Sicer je večina kulturnih rastlin že kultiviranih do ravni, ko jim ta problematika ne predstavlja usodnega preživetvenega praga. A nekatere (redke) se ne dajo, njim pa se lahko pridružijo "nesrečnice" v težavah, ko je dovolj že malo neravnovesja.
Če strnem in zaključim, potem bi predvsem opozoril na izpostavljenost posode sončnemu obsevanju, oziroma dobro osenčenost predvsem poleti. In večkrat dnevno zalivanje z malimi odmerki. Kolikor se pač da. Še bolje pa bi bilo bogato obložiti posode s kakšno slamo, suho travo, časopisnim papirjem. (ali jih najbolje kar vglobiti v zemljo, kjer pa izgubimo stik z zrakom) Vse to, če le gre.
Morebiti še to v povezavi z mojim "teženjem". Po navadi nas precej onesrečijo slike, posnetki, govorance nekaterih srečnežev, ki žive v klimatsko bolj milih deželah, medtem ko pa pri nas poleti močno prižiga. Rastline takrat trpijo, ne priraščajo zaradi stagnacije koreninskega sistema. V povezavi s tem manj intenzivno srkajo vlago, le ta tako zastaja in izpodriva zrak okoli korenin, okolje postaja anaerobno, na toplem hitro kislo, gnijoče in končno -->
Ne gledena veliko odprtin za zrak. Recimo pa, da so zime v naših hišah ali stanovanjih prijetno mile.
S tvojo redstavitvijo teme sem dobil krepko vzpodbudo, da se le zganem v smeri, katero sicer že poznam, le angleškega imena še ni imela.
Torej, vlončene imam lovorje, rožmarin, figo, verjetno še kaj in ti bi lahko bili poizkusni zajčki. Vidno kažejo znake "trpljenja" in lepo bi bilo, da se končno ozrem še na njih. Spomladi torej.
Bistvo je, kot praviš v dobri razvejanosti na področju koreninskih vrhov, ki so edini aktivni pri črpanju vode in hranil. Več ko jih je, večja je aktivna površina korenin, bolj bujne so rastline. Ostali deli korenin so le transporni "kanali".
Male sadike, "vlončitvene kratkočasnice" so razmeroma manj podvržene problematiki pregrevanja. Je pa tovrsten pristop "zračnega kultiviranja" zagotovo dobrodošel.
Prebrala - in bom za poskus ubrala lažjo pot, da mi ne bo treba rezati množice lukenj v stene posode . Eno od sadik paradižnika ali paprike bom naslednje leto postavila v podstavek s peskom in poskrbela, da bo stalno vlažen. V dnu posode bo vseeno treba izvrtat kakšno dodatno luknjo. Vse dosedanje tovrste izkušnje so mi pokazale, da korenine intenzivno silijo spodaj skozi dno v pesek, kjer bodo imele vsaj zrak, če bom že zaliti pozabila 
.
juglans, kaj pa pravijo tvoji občutki ?
. Eno od sadik paradižnika ali paprike bom naslednje leto postavila v podstavek s peskom in poskrbela, da bo stalno vlažen. V dnu posode bo vseeno treba izvrtat kakšno dodatno luknjo. Vse dosedanje tovrste izkušnje so mi pokazale, da korenine intenzivno silijo spodaj skozi dno v pesek, kjer bodo imele vsaj zrak, če bom že zaliti pozabila . juglans, kaj pa pravijo tvoji občutki ?
muha, da bo primerjava čim boljša, vseeno poskusi vsaj eno posodo naluknjati. Boš imela na voljo 3 primerjave: navaden lonec, naluknjan lonec in tistega v pesku .
Meni se zdijo tudi male sadikice pomembne. Včasih se presajanje v vrt zavleče za kak teden ali dva zaradi slabega vremena ali pomankanja časa.
In včasih ko sem spravila sadiko paradižnika ali paprike iz lončka, je bilo že precej korenine navitih okoli. In sem mislila - poglej, kako "lepe" korenine - pa se spomnim da jeseni, ko sem te rastline izpulila iz zemlje - niso imele več "lepih" korenin, bolj majhno žalost .
Vitalnost rastline ima sigurno velik predpogoj v dobri zemlji. Vseeno se ne morem otresti občutka, da je kljub temu samo dobra zemlja premalo (kot bi rekel za ljudi: ta je imel vse najboljše pogoje za življenje, a jih ni izkoristil (mogoče pretiravam ))
Rabimo še slovensko ime za tole metodo. Predlogi?
.Meni se zdijo tudi male sadikice pomembne. Včasih se presajanje v vrt zavleče za kak teden ali dva zaradi slabega vremena ali pomankanja časa.
In včasih ko sem spravila sadiko paradižnika ali paprike iz lončka, je bilo že precej korenine navitih okoli. In sem mislila - poglej, kako "lepe" korenine - pa se spomnim da jeseni, ko sem te rastline izpulila iz zemlje - niso imele več "lepih" korenin, bolj majhno žalost
.Vitalnost rastline ima sigurno velik predpogoj v dobri zemlji. Vseeno se ne morem otresti občutka, da je kljub temu samo dobra zemlja premalo (kot bi rekel za ljudi: ta je imel vse najboljše pogoje za življenje, a jih ni izkoristil (mogoče pretiravam
))Rabimo še slovensko ime za tole metodo. Predlogi?
| muha je napisal/a: |
| Prebrala - in bom za poskus ubrala lažjo pot, da mi ne bo treba rezati množice lukenj v stene posode . Eno od sadik paradižnika ali paprike bom naslednje leto postavila v podstavek s peskom in poskrbela, da bo stalno vlažen. V dnu posode bo vseeno treba izvrtat kakšno dodatno luknjo. Vse dosedanje tovrste izkušnje so mi pokazale, da korenine intenzivno silijo spodaj skozi dno v pesek, kjer bodo imele vsaj zrak, če bom že zaliti pozabila . juglans, kaj pa pravijo tvoji občutki ? |
Bolje kot nič. Do jeseni se ti bo naredil tepih korenin v podstavku s peskom in tam se bodo intenzivno "zračile". Korenine se neprestano usmerjajo proti območjem s čimnižjo temperaturo in konstantno vlago (mišljeno pri višjih temperaturah poleti), zato tako bujno rastejo skozi dno posode v tla. Torej jih boš izpostavljala zraku le v podstavku, v sami posodi pač ne.
Je pa pri vseh posodah težava tudi sama oblika. Praviloma so stene gladke, brez večjih ovir in tako korenine le rastejo brez da bi se vejale. Nastane čepu podoben izgled "kilometrskih" korenin. Če korenine "trčijo" v konkretnejše ovire (v zemlji je to kamenje, pesek, v posodah pa kakšni robovi in podobno) se intenzivneje razvejajo. Na prvi pogled v "pravih posodah" tudi nastane gruda izgleda kot čep, so pa le te bolj razvejane.
Druga pomembna stvar pri sami rasti korenin in rastline so še druge vzpodbude in tehnike gojenja (mineralna gnojila, FFS ...)
Iskalnik pod tem nazivom (air prununing) izpljune obilo slikanih korenin, katerih bi si človek le želel pri svoji vrtičkarski in bolj ali manj ekološko usmerjeni vzgoji rastlin. Eeee, ne bo šlo. Zlasti mineralna gnojila, in tekoča so sploh bolj čistih in dostopnejših oblik, delajo čudeže, ki jih v naravi ni. Vsa živa bitja imajo vgrajene številne varovalne mehanizme pred izčrpanjem, "kemija"pa vse to dobesedno obide. Ker takrat, ko je Bog ustvarjal zemljo še ni bilo NPK-jev rastline tega enostavno ne prepoznajo kot nevarnost, pač pa kot "dobro papico". Recimo da so umetna gnojila nekaj podobnega, kot poživila pri športnikih. Takšne so rastline (korenine) po gnojenju z mineralnimi gnojili.
Juhej.
