Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rakitovec - Hippophaë rhamnoides L.
-
- Prispevkov: 928
- Pridružen: Ne Jun 30, 2013 2:00 am
NAVADNI RAKITOVEC
(Hippophaë rhamnoides)
družina: oljčičevke
UPORABNI DELI:
plod
ZDRAVILNOST:
pri prehladnih obolenjih, gripa, pri nekaterih
obolenjih oči, ušes in grla, olje : pri rani na želodcu
in dvanajsterniku, kožnih boleznih, vnetjih,
opeklinah, posledicah žarčenja,
ČAS NABIRANJA:
oktober, november, december
UPORABA:
presni sok, marmelada, prašek, olje
(Hippophaë rhamnoides)
družina: oljčičevke
UPORABNI DELI:
plod
ZDRAVILNOST:
pri prehladnih obolenjih, gripa, pri nekaterih
obolenjih oči, ušes in grla, olje : pri rani na želodcu
in dvanajsterniku, kožnih boleznih, vnetjih,
opeklinah, posledicah žarčenja,
ČAS NABIRANJA:
oktober, november, december
UPORABA:
presni sok, marmelada, prašek, olje
Kako je zdaj s to rečjo? (rakitovec) .... mislim pri tistih, ki ga imate posajenega?
Zanima me kako se rastlina obnaša v praksi. Grmi so kolikšnih gabaritov (v in š), kako hitro raste, kako se odzivajo v sušnih razmerah, morebiti izkušnje na slabših rastiščih, ali pa vsaj domnevanje na podlagi že videnega?
In sneg? Povzroči kaj? Vsako pomlad razlomljeno ter uničeno grmadevje ali pač ne?
kaj pa živali? Divjad, gosenice, ptice, vendar me predvsem zanima glede objedanja divjadi in ptic.
Cvetenje, vreme in oprašitev. So morebiti že kakšni zaključki izkušenj? Je morebitno slabo vreme v ključnih dneh usodno ali pa rastlina (cvetje in cvetni prah) kljub vsemu nekako "zmorejo" obrod.
Količinsko se pridelka kaj nabere ali zgolj za ime. (praksa, izkušnje)
Okus in uporaba?
Na parceli imam "predviden" prostor za špalir rakitovca kakšnih 15-20m. Zemlja je mestoma bolj plitka (kamenje) in je ob robu poljske poti.
Želel bi ustvariti živo mejo, za vizualno zaporo, vetrno pregrado in seveda za "zdravje"
Bom zelo vesel vsakega odgovora, kot tudi izkušenj in mnenj izven spraševanega.
Zanima me kako se rastlina obnaša v praksi. Grmi so kolikšnih gabaritov (v in š), kako hitro raste, kako se odzivajo v sušnih razmerah, morebiti izkušnje na slabših rastiščih, ali pa vsaj domnevanje na podlagi že videnega?
In sneg? Povzroči kaj? Vsako pomlad razlomljeno ter uničeno grmadevje ali pač ne?
kaj pa živali? Divjad, gosenice, ptice, vendar me predvsem zanima glede objedanja divjadi in ptic.
Cvetenje, vreme in oprašitev. So morebiti že kakšni zaključki izkušenj? Je morebitno slabo vreme v ključnih dneh usodno ali pa rastlina (cvetje in cvetni prah) kljub vsemu nekako "zmorejo" obrod.
Količinsko se pridelka kaj nabere ali zgolj za ime. (praksa, izkušnje)
Okus in uporaba?
Na parceli imam "predviden" prostor za špalir rakitovca kakšnih 15-20m. Zemlja je mestoma bolj plitka (kamenje) in je ob robu poljske poti.
Želel bi ustvariti živo mejo, za vizualno zaporo, vetrno pregrado in seveda za "zdravje"
Bom zelo vesel vsakega odgovora, kot tudi izkušenj in mnenj izven spraševanega.
Moji vtisi (1 fant Pollmix, 3 punce Leikora od 2008).
So na precej sušnem sončnem rastišču, zemlja je dokaj ilovnata, vendar brez zastajanja vode, tudi kadar je masa dežaj. Pomladi in jeseni soliden veter (prekmurska ravnica)
Razvijali so se zelo počasi. Šele lani in letos je bila kot kaže dosežena odrasla višina nekje 2,5 m, kjer so se ustavili. Širina pri meni recimo 1 do 1,5 m. Fant poganja prostovoljčke iz korenin na razdalji meter.
So OK glede suše, vendar potem, ko so se že nekolko razvili. Ena punca ni preživela prvega leta, ker sem bral, da so praktično pionirska rastlina, super za suha rastišča in se nisem kaj dosti brigal zanje.
(Elaeagnus angustifoila pa se dejansko je izkazal v takih pogojih vključno z zanemarjanjem od malega. Vendar dvomim, da lahko iz njega delaš živo mejo, ker je precej "redke" rasti. Vsaj če ga pustiš pri miru)
Sneg pri nas ne povzroči nič. Mogoče ker je rast precej pokončna, ni razvešena.
Ptice nekoliko pobirajo plodove, ne ravno neka kriza. Vendar imamo na tej lokaciji na splošno majhen pritisk ptic. Za srne ne vem, ker je vse skupaj ograjeno, ker je bilo nasajeno v eni potezi 100+ rastlin in bi lahko bil masaker.
Parkrat so vseeno prišle srne not, ko še ni bilo vse urejeno, vendar so se posvečale predvsem solati in blitvi, tako da ni relevantno. Mislim, nobene nisem videl, da bi šla do rakitovca, dvignila nos in šla stran, požrto pa tudi ni bilo.
Rodovitnost je bolj tako... Kakor je vlaga in pritisk
Kadar je, velja za plodove tako:
- so zelo kisli, ranga limona
- če jih pustiš predolgo, prezorijo in začnejo po vonju spominjati na ribje olje; ja, resno
Po moje je glavna šansa, da jih v nekaj primešaš (smoothie etc). Morda bi se s sušenjem stvari malo zbalansirale in bi prišla do izraza kakšna sladka komponenta, ki je pri svežih nisem opazil.
Kljub kislosti je to zame še vedno bolj užitno od gojija, ki je prav tako bil (ne)oskrbovan po sistemu plavaj ali potoni in mu zaradi okusa rečemo bljakberry, nekje med lubenico in starimi štumfi.
(Pa to moje zmrdovanje ne pomeni, da enostavno nisem človek za sadje - niti približno, ravno nasprotno.)
Morda bi za živo mejo lahko razmišljal še o črnem trnu?
So na precej sušnem sončnem rastišču, zemlja je dokaj ilovnata, vendar brez zastajanja vode, tudi kadar je masa dežaj. Pomladi in jeseni soliden veter (prekmurska ravnica)
Razvijali so se zelo počasi. Šele lani in letos je bila kot kaže dosežena odrasla višina nekje 2,5 m, kjer so se ustavili. Širina pri meni recimo 1 do 1,5 m. Fant poganja prostovoljčke iz korenin na razdalji meter.
So OK glede suše, vendar potem, ko so se že nekolko razvili. Ena punca ni preživela prvega leta, ker sem bral, da so praktično pionirska rastlina, super za suha rastišča in se nisem kaj dosti brigal zanje.
(Elaeagnus angustifoila pa se dejansko je izkazal v takih pogojih vključno z zanemarjanjem od malega. Vendar dvomim, da lahko iz njega delaš živo mejo, ker je precej "redke" rasti. Vsaj če ga pustiš pri miru)
Sneg pri nas ne povzroči nič. Mogoče ker je rast precej pokončna, ni razvešena.
Ptice nekoliko pobirajo plodove, ne ravno neka kriza. Vendar imamo na tej lokaciji na splošno majhen pritisk ptic. Za srne ne vem, ker je vse skupaj ograjeno, ker je bilo nasajeno v eni potezi 100+ rastlin in bi lahko bil masaker.
Parkrat so vseeno prišle srne not, ko še ni bilo vse urejeno, vendar so se posvečale predvsem solati in blitvi, tako da ni relevantno. Mislim, nobene nisem videl, da bi šla do rakitovca, dvignila nos in šla stran, požrto pa tudi ni bilo.
Rodovitnost je bolj tako... Kakor je vlaga in pritisk
Kadar je, velja za plodove tako:
- so zelo kisli, ranga limona
- če jih pustiš predolgo, prezorijo in začnejo po vonju spominjati na ribje olje; ja, resno
Po moje je glavna šansa, da jih v nekaj primešaš (smoothie etc). Morda bi se s sušenjem stvari malo zbalansirale in bi prišla do izraza kakšna sladka komponenta, ki je pri svežih nisem opazil.
Kljub kislosti je to zame še vedno bolj užitno od gojija, ki je prav tako bil (ne)oskrbovan po sistemu plavaj ali potoni in mu zaradi okusa rečemo bljakberry, nekje med lubenico in starimi štumfi.
(Pa to moje zmrdovanje ne pomeni, da enostavno nisem človek za sadje - niti približno, ravno nasprotno.)
Morda bi za živo mejo lahko razmišljal še o črnem trnu?
Obema ekstra hvala za odziv.
Stvar je taka glede rakitovca. Bi si ga nasadil za domačo uporabo, za zobanje oziroma kakšne predelave (sok, marmelada, ...), vsekakor pa za smoothie in peciva. Podobno uporabljam rdeči ribez.
Ob enem pa bi lahko služil za bariero. Vetrovno tudi pri nas ni ravno ekstremno. Recimo, da si želim nekaj v stilu mejice, vendar pa se to utegne izključevati z željo, da mi ptice ne pojejo ravno vsega. Ker ribeze in ostalo jagodičevje dobesedno radirajo. Hm.
No, saj zato bi nasadil malce več, da ne bom ravno prešteval jagodke. Malo za mene, malo za ptice, ... čeravno se to rado prevesi v "vse za ptice".
Gabariti so idealni.
Zanimiv podatek je tudi čas, ki jo rastlina potrebuje do konkretnejše rodnosti. Torej, preveč premišljevati ne bo pametno, ker 5 let ni ravno stvar trenutka.
Malenkost bolj pa me žalosti "razkorak" med tvojo (crtj) izkušnjo glede rodnosti (če sem te razumel pravilno) in posnetki bogato obloženih grmov na spletu. Podobno, a konkretno mnogo bolj me je razočaral fourberry, katerega sem v treh letih uspel le dobro poizkusiti. Pa da ne govorim o vsakoletnem poleganju in lomljenju pod snegom.
Je obiranje kaj mučno? Kako je z morebitnimi "trni" - poganjki? So jagode dovolj čvrste, ali pa so podobne ribezu in goji, pri katerih je potrebno kar paziti? Rastline dejansko ne poznam.
Skratka, sadeži niso ravno ekstatičnega okusa, bolj izziv kot kaj drugega, praviš ... bi pa jih lahko kombiniral z gojijem. Obe rastlini zorita jeseni, ena je kisla, druga nevtralna. Recimo.
Črni trn se obnese dobro. Gost, nizek, bodeč, cvetoč. Ga sekam, ker ga imam zelo veliko, preveč. Je pa zanimivo glede plodov, ki jih je razmeroma malo v primerjavi z neizmerno obilico cvetja. Nekako se ne opraši in pika. Podobno opažam pri mirabolani, domačini pa mi razlagajo, da koščičarjev ne bom pridelal. Že vedo zakaj.
Oljčice so zimzelene in ne pridejo v poštev. Sneg dela svoje, sploh moker. Praviloma ga je tu doli kar v izobilju.
Stvar je taka glede rakitovca. Bi si ga nasadil za domačo uporabo, za zobanje oziroma kakšne predelave (sok, marmelada, ...), vsekakor pa za smoothie in peciva. Podobno uporabljam rdeči ribez.
Ob enem pa bi lahko služil za bariero. Vetrovno tudi pri nas ni ravno ekstremno. Recimo, da si želim nekaj v stilu mejice, vendar pa se to utegne izključevati z željo, da mi ptice ne pojejo ravno vsega. Ker ribeze in ostalo jagodičevje dobesedno radirajo. Hm.
No, saj zato bi nasadil malce več, da ne bom ravno prešteval jagodke. Malo za mene, malo za ptice, ... čeravno se to rado prevesi v "vse za ptice".
Gabariti so idealni.
Zanimiv podatek je tudi čas, ki jo rastlina potrebuje do konkretnejše rodnosti. Torej, preveč premišljevati ne bo pametno, ker 5 let ni ravno stvar trenutka.
Malenkost bolj pa me žalosti "razkorak" med tvojo (crtj) izkušnjo glede rodnosti (če sem te razumel pravilno) in posnetki bogato obloženih grmov na spletu. Podobno, a konkretno mnogo bolj me je razočaral fourberry, katerega sem v treh letih uspel le dobro poizkusiti. Pa da ne govorim o vsakoletnem poleganju in lomljenju pod snegom.
Je obiranje kaj mučno? Kako je z morebitnimi "trni" - poganjki? So jagode dovolj čvrste, ali pa so podobne ribezu in goji, pri katerih je potrebno kar paziti? Rastline dejansko ne poznam.
Skratka, sadeži niso ravno ekstatičnega okusa, bolj izziv kot kaj drugega, praviš ... bi pa jih lahko kombiniral z gojijem. Obe rastlini zorita jeseni, ena je kisla, druga nevtralna. Recimo.
Črni trn se obnese dobro. Gost, nizek, bodeč, cvetoč. Ga sekam, ker ga imam zelo veliko, preveč. Je pa zanimivo glede plodov, ki jih je razmeroma malo v primerjavi z neizmerno obilico cvetja. Nekako se ne opraši in pika. Podobno opažam pri mirabolani, domačini pa mi razlagajo, da koščičarjev ne bom pridelal. Že vedo zakaj.
Oljčice so zimzelene in ne pridejo v poštev. Sneg dela svoje, sploh moker. Praviloma ga je tu doli kar v izobilju.
Pri nas so se prvič zares obložile v 4. letu. Ampak še enkrat, to je bil način vzgoje posadi in pusti. Po moje lahko kaj pridobiš s tem, da jih bolj božaš.
Kar sem prej povedal glede snega - meni je sicer logično, da ni nekih posledic, ker je tako kompaktna pokončna rast. Vendar je Prekmurje relativno suho območje znotraj Slovenije. Tako da kaj se zgodi, če pride meter in pol težkega snega, ne vem.
Hvala za info o fourberry, ker ta me precej srbi, pa se še nisem odločil.
Obiranje JE mučno. Ker so sadeži majhni in so tudi mehki, rastlina pa trnasta. Brez narekovajev. To so čisto solidni trni s stališča tega, kolko se lahko nabodeš. Na ameriških forumih se pogovarjajo, da kar odrezat vejo in zmrznit in gre potem ensotavno.
Definitivno niso ekstatičnega okusa, vsaj ne Leikora. Kisli so vsaj toliko kot tista japonska kutina, ki ji rečejo nordijska limona (Cido?).
Oljčice niso vse zimzelene. Mislim, da od bolj uporabljanih samo ebbingei. Res pa je, da se dolgo oklepajo listja (angustifolia niti ne, multiflora vsekakor ja) in tudi zgodaj štartajo.
Maclura pomifera? Ta bi bila direkt za trnjulčico, ne samo za živo mejo, prezimna menda do Z5, se pravi bi pri naju obeh šlo. http://projetscollectifs.org/node/141
Rosa rugosa? (Ker je bolj kompaktna kot divji šipek; pri nas je tega nekje 20 m prav za živo mejo, je pa nižja od rakitovca, recimo nekje 1,5 m. Sneg seveda BO polomil stare posušene veje, vendar se hitro regenerira. Veliki plodovi. Odlično prenaša slabo zemljo, sušo, veter.)
Robinija? (Bi jo pa moral rezat)
Pa kake fajn trnaste robide, da preplezajo bolj propustne dele.
Če robide, lahko potem tudi gaber, ki je za živo mejo tkoaltko zmaga, bodljikavost mu pa robide dodajo. Sušnost pri nas ni tak problem zanj, mogoče prvo leto.
Caragana?
PS. Glede uporabe rakitovca: "A beer named Tyrnilambic Baie d'Argousier from Brussels uses Sea-Buckthorn berries."
Kar sem prej povedal glede snega - meni je sicer logično, da ni nekih posledic, ker je tako kompaktna pokončna rast. Vendar je Prekmurje relativno suho območje znotraj Slovenije. Tako da kaj se zgodi, če pride meter in pol težkega snega, ne vem.
Hvala za info o fourberry, ker ta me precej srbi, pa se še nisem odločil.
Obiranje JE mučno. Ker so sadeži majhni in so tudi mehki, rastlina pa trnasta. Brez narekovajev. To so čisto solidni trni s stališča tega, kolko se lahko nabodeš. Na ameriških forumih se pogovarjajo, da kar odrezat vejo in zmrznit in gre potem ensotavno.
Definitivno niso ekstatičnega okusa, vsaj ne Leikora. Kisli so vsaj toliko kot tista japonska kutina, ki ji rečejo nordijska limona (Cido?).
Oljčice niso vse zimzelene. Mislim, da od bolj uporabljanih samo ebbingei. Res pa je, da se dolgo oklepajo listja (angustifolia niti ne, multiflora vsekakor ja) in tudi zgodaj štartajo.
Maclura pomifera? Ta bi bila direkt za trnjulčico, ne samo za živo mejo, prezimna menda do Z5, se pravi bi pri naju obeh šlo. http://projetscollectifs.org/node/141
Rosa rugosa? (Ker je bolj kompaktna kot divji šipek; pri nas je tega nekje 20 m prav za živo mejo, je pa nižja od rakitovca, recimo nekje 1,5 m. Sneg seveda BO polomil stare posušene veje, vendar se hitro regenerira. Veliki plodovi. Odlično prenaša slabo zemljo, sušo, veter.)
Robinija? (Bi jo pa moral rezat)
Pa kake fajn trnaste robide, da preplezajo bolj propustne dele.
Če robide, lahko potem tudi gaber, ki je za živo mejo tkoaltko zmaga, bodljikavost mu pa robide dodajo. Sušnost pri nas ni tak problem zanj, mogoče prvo leto.
Caragana?
PS. Glede uporabe rakitovca: "A beer named Tyrnilambic Baie d'Argousier from Brussels uses Sea-Buckthorn berries."
-
- Prispevkov: 6
- Pridružen: Po Mar 09, 2015 1:00 am
Rakitovec je izredno primeren za preprečevanje prehladov in grip, saj močno zvišuje imunost.Zato je njegovo zaželjeno uživanje že preventivno.
Sam ga najprej zmiksam v multipraktiku, potem pa ga razkoščičim čez pasirko.Dodam sladkor in tako pripravljenega uživamo preventivno za našo odpornost pozimi. Sam sem ga dosedaj uporabljal iz tujine, ker mi sadike tukaj niso uspevale. Sedaj pa sem pri nas kupil sadike moški in ženska, vendar še ne rodi( 2 leto). Sem pa lansko leto dobil tudi bretrnovo sadiko.Bomo kmalu presadili na željeno mesto.
Meni je čisti sok premočno prekisel, tako, da ga včasih razredčim.
Sam ga najprej zmiksam v multipraktiku, potem pa ga razkoščičim čez pasirko.Dodam sladkor in tako pripravljenega uživamo preventivno za našo odpornost pozimi. Sam sem ga dosedaj uporabljal iz tujine, ker mi sadike tukaj niso uspevale. Sedaj pa sem pri nas kupil sadike moški in ženska, vendar še ne rodi( 2 leto). Sem pa lansko leto dobil tudi bretrnovo sadiko.Bomo kmalu presadili na željeno mesto.
Meni je čisti sok premočno prekisel, tako, da ga včasih razredčim.