Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Albizia - albicija

Mirosa
Prispevkov: 81
Pridružen: Sr Jan 01, 2014 1:00 am

Odgovor Napisal/-a Mirosa »

Zanimive izkušnje. Mogoče so bili primeri, da je imela albicija kakega »domačega« škodljivca, že prej.

Prelistala sem več angleških in italijanskih virov, ki govorijo o albiciji, vendar nikjer nisem zasledila podatka, da bi drevo medilo samo po sebi. Tukaj pri nas pred prihodom azijske bolšice medene rose nismo opažali. Obilna lepljiva tekočina se je pojavila šele s prihodom tega škodljivca. Takrat smo posamezniki tudi spraševali na Kmetijski zavod v Novi Gorici, kaj se je zgodilo in kako naj ukrepamo. Verjetno je prav zato g. Gabrijel Seljak, strokovnjak za zaščito rastlin, napisal članek »Azijska bolšica ogroža albicije«, v katerem je natančno opisal razlog pojava medene rose na albiciji in tudi zelo podrobno predstavil tega, za naše kraje, novega škodljivca. Članek je bil objavljen v reviji Moj mali svet, junij 2003.

Veliko strokovnih člankov o pojavu medenja albicije je na italijanskih internetnih straneh, saj je albicija zelo priljubljeno drevo v severni Italiji. Azijska bolšica je bila po njihovih navedbah prvič opažena v Evropi (prav v Italiji) leta 2001. In tudi oni z obžalovanjem ugotavljajo, da je po prihodu tega škodljivca marsikatero albicijo doletela žalostna usoda.

Vikipedija navaja, da so cvetovi albicije dober vir nektarja za čebele in metulje, plodovi pa hrana za živali. Navaja tudi, da ima drevo po tradicionalni kitajski medicini zdravilne učinke.

O tem, da je albicija dobra paša za čebele, navajajo tudi drugi viri, nikjer pa nisem zasledila, da bi bilo to za čebele škodljivo.
juglans
Prispevkov: 3381
Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a juglans »

Mirosa, vzniknili sta dve rastlinici. Napraviti sta uspeli tri ali štiri listne pare in jih bom prvo zimo varoval v rastlinjaku. Juhu. Very Happy

Sem pa imel sedaj, v jeseni priložnost izkopati že vraščeno rastlino, ki je rasla tu doli, pri nas. Očitno lahko zdrži tudi celinsko klimo. (JOHNNY hvala!!!)

Dozdeva se mi, da drevesce ni bilo ravno "rastljivo". Kaj je vzrok temu ne morem ugibati, saj rastlinsko vrsto dejansko ne poznam. Trenutni vizualni vtis je pač premalo.

No, sem pa na koreninah opazil veeelike gomoljčke simbiotskih bakterij. Vsekakor lepo presenečenje, ko človek opazi očem skrite značilnosti/dele rastline. Kot nekakšna mala skrivnost.

Mirosa
Prispevkov: 81
Pridružen: Sr Jan 01, 2014 1:00 am

Odgovor Napisal/-a Mirosa »

Lepo, da so semena vzklila. Me je prav zanimalo, ali bo kaj uspeha, saj kot sem že zapisala, sem jih pobrala iz par mršavih strokov, ki so lani pozimi edini še ostali na drevesu in jih niti burja ni uspela odpihniti na tla.
Letos pa ni bilo nič plodov, ker je na albiciji spet mrgolelo azijskih bolšic in je slabo cvetela. Bomo ponovno porezali vse veje in upali, da bo tako za kako leto spet manj škodljivcev.
Sicer pa sem medtem odkrila na spletu diplomsko delo z naslovom RAZŠIRJENOST IN MOŽNOSTI GOJENJA ALBICIJE (ALBIZIA JULIBRISSIN (WILLD.) DURAZZ.) V SLOVENIJI. V njem je drevo res podrobno opisano z vseh vidikov in kogar albicija zanima, je vredno, da to diplomsko nalogo prebere.
V njej avtor navaja, da je albicija prisotna v vseh slovenskih regijah, razen na Gorenjskem. Azijska bolšica pa je razširjena samo v obalno-kraški regiji.
Med ostalimi škodljivci, ki lahko napadejo tudi albicijo navaja glivo, ki povzroča belo trohnobo korenin (» na površini korenin so okrogli rizomorfi«). Ker teh stvari ne poznam, samo ugibam, da ni mogoče zaradi te glive vaše drevesce manj vitalno.

Internetni naslov diplomskega dela:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_cernela_mitja.pdf
zuf
Prispevkov: 1975
Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a zuf »

Meni so kalila semena, ki sem jih pobral z odraslega drevesa v Dragovšku pri Vrhniki.
juglans
Prispevkov: 3381
Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a juglans »

Skromno poročilce po parih letih.

Starejša sadika je zelo lepo prestala presajanje in bujno raste. Zelo me fascinira njena dežnikasta rast in, za naše kraje neobičajno listje. Deluje nekako eksotično. Letos je prvič zacvetela z recimo kakšne desetimi socvetji, ki se razkazujejo ravnokar. Lepo omamno dišijo.
Do sedaj ni bilo opaziti kakšne medene rose in zgleda, da se zaradi redkosti te vrste dreves škodljivec do nas še ni razširil.
Najnižje zimske temperature prenaša brez težav (-20°C, sicer pa daljše sklope -15°C) edina težavica so zelo pozne spomladanske pozebe, ki pa tudi niso zelo pogoste. Skratka, temperatura ji ne predstavlja težave.
Posajeno imam na brežini narejeni iz globoke mrtvice, zato sem ji ob sajenju izkopal malo večjo sadilno jamo, ter v to nasul rodovitno zgornjo plast. To je po mojem mnenju že zdavnaj prerastla, a kljub vsemu me preseneča z vsakoletno bujno rastjo. (enoletni poganjki dolgi tudi po 3/4m, ... morda igra vlogo njena sposobnost vezanja zračnega dušika)

Do sedaj same pohvale.
Odgovori