Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ptičje krmilnice
Pri meni je zbrana pisana druščina v običajni sestavi: kosi, sinice, plavčki, brglezi, taščice, zelenci, vrabci, tu pa tam kakšen lišček, pa še eni, katerih imena ne vem (in ne najdem v nobeni knjigi). Sevda jim vsak dan natresem semen in krhljev jabolk.
Pred nekaj časa pa sem bila zelo presenečena, ko sem na obrežju Ljubljanice, blizu kliničnega centra videla vodomca - sem si mislila: kakšno razkošje nam je naklonjeno v tej naši deželici, a se ga sploh ne zavedamo..._________________naredimo svet lepši
Pred nekaj časa pa sem bila zelo presenečena, ko sem na obrežju Ljubljanice, blizu kliničnega centra videla vodomca - sem si mislila: kakšno razkošje nam je naklonjeno v tej naši deželici, a se ga sploh ne zavedamo..._________________naredimo svet lepši
Jaz nimam več krmilnic. Nekako sem mnenja, da se žival še prehitro navadi kje je hrana in potem samo tam išče. Seveda je lepo opazovat ptičke nekje na okenski polici ali balkonu, pri nas je to mačkova posoda s hrano kamor redno zahajajo predvsem mularija, vrabvčkov.
Namesto krmilnice pa vzamem pri mesarju loj in ga z žico privežem na veje jablan v sadovnjaku. Tako se mi zdi, da se ptice navadijo iskati hrano po drevju in ko jim bo zapasalo malo mesne hrane bodo šle po drevju iskat in kakšno gosenico ali črvička več pohrustale.
No to je le moje mnenje in navada ;)
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Namesto krmilnice pa vzamem pri mesarju loj in ga z žico privežem na veje jablan v sadovnjaku. Tako se mi zdi, da se ptice navadijo iskati hrano po drevju in ko jim bo zapasalo malo mesne hrane bodo šle po drevju iskat in kakšno gosenico ali črvička več pohrustale.
No to je le moje mnenje in navada ;)
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Furman, ti uspe loj tako močno privezat, da ga ne odnesejo in pohrustajo vrane ? Moji poskusi so se vsi končali njim v prid pa še navadile so se hoditi na naš vrt .
Pri nas ptičkov, razen sem in tja kakega kosa (ti so menda selivke na krajše razdalje) še vedno ni. Močno sumim žledolom. Preostalo drevje je tako redko, da so imele ujede odličen ulov.
Pri nas ptičkov, razen sem in tja kakega kosa (ti so menda selivke na krajše razdalje) še vedno ni. Močno sumim žledolom. Preostalo drevje je tako redko, da so imele ujede odličen ulov.
Ja res je, če dobro ne privežeš gre cel kos z večjimi pticami. Zato sedaj kar tisto zeleno žico vzamem, ki je za privezovanje in jo ovijem okoli loja na gosto. Malčki lepo kluvajo ta velki se pa jezijo. Šoje so se meni takole navadile v sadovnjak hodit. Ali kdo ve, so dobrodošle, ali je bolje, če jih nebi bilo?
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Furman težko je glede šoj zaključevati s črno belim odgovorom.
Pri meni je šoj veliko, saj sem lociran ob samem robu hoste. Kateri so pozitivni aspekti njene prisotnosti mi ni poznano, za negativne učinke pa ne vem, če v naravi sploh obstajajo.
Obstajajo pa meni "neprijetni" trenutki, ko te packe ropajo gnezdilnice. In tega niti ni tako malo, ... vendar je to delo narave in verjetno že mora biti tako, kot je. V končni fazi, veliko večino gnezdilnic so prevzeli škorci in še večji agresivneži vrabci, zato lahko v šojah vidim tudi t.i. nevidno "roko", ki posreduje ....
Pri meni je šoj veliko, saj sem lociran ob samem robu hoste. Kateri so pozitivni aspekti njene prisotnosti mi ni poznano, za negativne učinke pa ne vem, če v naravi sploh obstajajo.
Obstajajo pa meni "neprijetni" trenutki, ko te packe ropajo gnezdilnice. In tega niti ni tako malo, ... vendar je to delo narave in verjetno že mora biti tako, kot je. V končni fazi, veliko večino gnezdilnic so prevzeli škorci in še večji agresivneži vrabci, zato lahko v šojah vidim tudi t.i. nevidno "roko", ki posreduje ....
Za krmljenje sem že porabil 10 kg sončnic in 2 kg loja.
Glede šoje pa še z lovskega vidika. Vedno je bila osovražena kot tatica ptičjih jajc in mladičev in vedno preganjana. Je lovna ptica, a se je ne lovi vse leto.
Iz mojih izkušenj pa je zelo koristna ptica za pokrajino, ptičji rod in vse prosto živeče živali, ki se prehranjujejo s plodonosnimi rastlinami.
To govorim iz lastnih izkušenj in opazovanj. Šoja namreč jeseni zakopava žir in želod za zimo. Vsa zaloga semen, ki jih čez zimo ne poje, ostane zakopana in pomladi odžene v nova drevesca.
Zanimivi so primeri iz vinogradov. Tudi tam skriva želod v razpoke na lesenih kolih. In ko želod načne, nikoli ne poje kalčka, čeprav je zelo hranljiv. Ponavadi pade del žira s kalčkom v razpoko pri stebrih in v nekaj letih imamo rastlino hrasta sredi vinograda. Za vinogradnika je to moteče, ker ima dodatno delo z izkopavanjem. Zapuščen vinograd pa je v nekaj letih pogozden.
Šoja torej dela za generacije, ki bodo prišle čez 20, 30 let, ko bodo te sadike začele roditi.Nazadnje urejal/a tinko 13 Jan 2015 09:35; skupaj popravljeno 1 krat
Glede šoje pa še z lovskega vidika. Vedno je bila osovražena kot tatica ptičjih jajc in mladičev in vedno preganjana. Je lovna ptica, a se je ne lovi vse leto.
Iz mojih izkušenj pa je zelo koristna ptica za pokrajino, ptičji rod in vse prosto živeče živali, ki se prehranjujejo s plodonosnimi rastlinami.
To govorim iz lastnih izkušenj in opazovanj. Šoja namreč jeseni zakopava žir in želod za zimo. Vsa zaloga semen, ki jih čez zimo ne poje, ostane zakopana in pomladi odžene v nova drevesca.
Zanimivi so primeri iz vinogradov. Tudi tam skriva želod v razpoke na lesenih kolih. In ko želod načne, nikoli ne poje kalčka, čeprav je zelo hranljiv. Ponavadi pade del žira s kalčkom v razpoko pri stebrih in v nekaj letih imamo rastlino hrasta sredi vinograda. Za vinogradnika je to moteče, ker ima dodatno delo z izkopavanjem. Zapuščen vinograd pa je v nekaj letih pogozden.
Šoja torej dela za generacije, ki bodo prišle čez 20, 30 let, ko bodo te sadike začele roditi.Nazadnje urejal/a tinko 13 Jan 2015 09:35; skupaj popravljeno 1 krat
Kako zanimivo in ponovno se je izkazalo za točno, da je vsaka stvar za nekaj dobra in, da ima vsako bitje (če se nam zdi še tak nebodigatreba) pomembno vlogo na tem svetu.
Na mojem vrtu je ptičji nabor skromnejši, pa venda je ob času kosila (ptičjega) okoli dveh krmilnic zelo živahno. Zobajo pa predvsem zrnje, za pogače (kupljene) se ne zmenijo skoraj nič._________________naredimo svet lepši
Na mojem vrtu je ptičji nabor skromnejši, pa venda je ob času kosila (ptičjega) okoli dveh krmilnic zelo živahno. Zobajo pa predvsem zrnje, za pogače (kupljene) se ne zmenijo skoraj nič._________________naredimo svet lepši